Slovenska narodnozabavna glasba kot politika: percepcije, recepcije in identitete

Šifra:

J6-2582

Obdobje:

1.9.2020 - 31.8.2023

Letni obseg:

0,53 FTE | 2020

Vodja:

prof.dr. Peter Stanković

Veda:

Humanistika

Faze projekta in njihova realizacija:

Projekt poteka v okviru 5 delovnih sklopov (DS). DS1 (1.-36. mesec): Upravljanje projekta, komunikacija in širjenje projektnih rezultatov. DS2 (1.-24. mesec): Narodnozabavna glasba v politikah in politiki. DS3 (1.-36. mesec): Medijska izpostavljenost narodnozabavne glasbe DS4 (20..-33. mesec): Narodnozabavna glasba kot mediatizirana uprizoritev. DS5 (6.-30. mesec): Raziskava občinstev in recepcije.

Sodelujoče RO:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=18345&search_term=J6-2582

Sestava projektne skupine:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=18345&search_term=J6-2582

Bibliografske reference:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=18345&search_term=J6-2582

Vsebinski opis projekta:

Praktično ni poroke, pogreba, športne zmage ali zabave v Sloveniji, ki bi minila brez narodnozabavne glasbe (NZG) – najbolj množično razširjenega, mainstream, pregovorno »slovenskega« glasbenega žanra. Presenetljivo je, da je ravno žanr, ki ima kontinuirano velik vpliv na slovensko »nacionalno estetiko« (Mlekuž 2013, Močnik 2009, Stanković 2015, Majsova 2016), na nacionalni simbolni imaginarij, na glasbene sezname na zabavah in proslavah, kot tudi na druge glasbene žanre obšel zanimanje raziskovalcev. Slovenska popularna glasba je bila doslej predmet proučevanja pretežno kot orodje formacije alternativnih identitet in njihove artikulacije; z vidika njene političnosti so bile poudarjene predvsem njene disruptivne zmožnosti (Hofman 2015; Velikonja 2003; Velikonja 2013). Pomen teh študij, ki se razumljivo osredotočajo na alternativne žanre in prakse, je izjemen, saj kažejo na bogato kompleksnost slovenske kulturne krajine. Izpostavijo tako formativno vlogo glasbe v artikulaciji prostorov in identitet kot tudi učinkovito kontekstualizirajo slovensko krajino praks glasbene produkcije in potrošnje v regionalnih in transnacionalnih glasbenih, kulturnih in teoretičnih perspektivah. Pričujoči projekt želi prejšnje študije nadgraditi in vzeti pod drobnogled enega najmanj raziskanih vidikov slovenske sodobne glasbene krajine, narodnozabavno glasbo. Projekt gradi na obsežni raziskavi slovenske popularne glasbe, ki jo je vodil vodja projekta red. prof. dr. Peter Stanković (Stanković 2002, 2006, 2014, 2015) in naslavlja raziskovalne vrzeli in izzive, opisane v tej zadnji obsežnejši študiji slovenske mainstream popularni glasbi (2010–2013). Študija je potekala v okviru mednarodnega projekta o dediščini popularne glasbe, kulturnega spomina in identitete, ki ga je omogočilo financiranje v okviru mehanizma HERA. Rezultati projekta so med drugim pokazali na vztrajnost močnih vezi med narodnozabavno glasbo in nacionalno identiteto v političnih in izobraževalnih diskurzih (Zevnik 2014) ter raziskavah občinstva (Majsova 2016), hkrati pa tudi odsotnost žanra v dediščinskih diskurzih (Stanković 2014) in strokovni literaturi (Stanković 2015). Izhajajoč iz teh ugotovitev v tem projektu preučujemoi sodobni kulturni vpliv narodnozabavne glasbe in njene vključenosti v mehanizme vladovanja v Sloveniji. Narodnozabavno glasbo bomo proučevali iz perspektiv a) politik in produkcije; b) medijske izpostavljenosti; c) recepcije in d) tekstov, z namenom analize njenih politik estetike. Sodobno narodnozabavno glasbo kartiramo upoštevajoč 1) njeno prisotnosti v glasbeni produkciji, tiskanih in avdiovizualnih medijih; 2) njene vidnosti v zakonodaji, kulturnih politikah, političnih in komercialnih diskurzih; 3) njeno percepirano vpletenost v lokalno, regionalno in nacionalno zgodovino, kulturni spomin in identifikacijo; in 4) njen izraz in estetiko (tekst, uprizoritev in imaginarij, s posebno pozornosttjo na to, kako preigrava spolne vloge, estetiko ruralnega in urbanega ter tradicionalnega in modernega). Projekt bo obogatil študije slovenske popularne glasbe s kontekstualizacijo sodobnih krajin popularne glasbe in tako dopolnil študije drugih žanrov. Projekt bo tudi ponudil potrebno oceno sodobnih transformacij pomena, ki ga ima žanr v nacionalni ekonomiji, ter njegovega statusa »nacionega« žanra. To bo prva študija pri nas, ki bo prevpraševala tradicionalistično, konservativno in nacionalistično estetiko narodnozabavne glasbe preko analize njenega sodobnega vzgiba, tj. spremljanja razvoja drugih žanrov, njihove inkorporacije in obenem njenega vpliva na druge žanre (npr. pop-rock). Sledite nam na https://web.facebook.com/projektalpenecho


Nazaj na seznam projektov