Družbeni mehanizmi za vzpostavljanje in ohranjanje znanstvenega sodelovanja

Šifra:

J5-7551

Obdobje:

1.3.2016 - 28.2.2019

Letni obseg:

0,78 FTE | 2016

Vodja:

redni profesor Anuška Ferligoj

Veda:

Družboslovne vede

Faze projekta in njihova realizacija:

Predlagani projekt temelji na teoretičnem in empiričnem proučevanju družbenih mehanizmov znanstvenega sodelovanja, ki jih bomo raziskovali z vidika: - dejavnikov in mehanizmov vzpostavljanja in ohranjanja znanstvenega sodelovanja, ter - dveh med seboj zelo različnih znanstvenih okolij, opredeljenih na nivoju posameznega raziskovalca ter na nivoju sodelovanja raziskovalnih institucij. V nadaljevanju so podana teoretična izhodišča, raziskovalna vprašanja in hipoteze, operacionalizacija posameznih spremenljivk ter opis podatkovnih virov in predvidene metodologije predlaganega projekta. 1. TEORETIČNA IZHODIŠČA Raziskovanje različnih tipov znanstvenih sodelovanj, tako tistih, ki izhajajo iz bolj standardiziranih so-avtorskih omrežij (kot izraz notranjih potreb razvoja znanosti), in tistih, ki izhajajo iz zelo razvejanih, vendar navzven manj standardiziranih medinstitucionalnih projektnih sodelovanj (v večji meri jih narekujejo zunanji javnopolitični in drugi strateški znanstveno-raziskovalni okviri in cilji), bo omogočilo nova spoznanja o dinamiki in strukturi mehanizmov za vzpostavitev in za ohranjanje znanstvenih sodelovanj. V tem oziru bomo proučevali mikro in makro dejavnike, ki vodijo k vzpostavljanju in ohranjanju povezav v so-avtorskih in v medinstitucionalnih omrežjih sodelovanja. V teoriji znanstvenega raziskovanja sicer ni splošno sprejete opredelitve pojma znanstvenega sodelovanja, vseeno pa lahko znanstveno sodelovanje opredelimo kot interakcijo med dvema ali več znanstveniki, ki temelji na delitvi virov in izpolnjevanju nalog z namenom doseganja skupnih ciljev. K takšni opredelitvi znanstvenega sodelovanja se nagibata predvsem sociologija znanosti in teorija socialnih omrežij (Sonnenwald 2007; Katz, Martin 1997). V okviru našega empiričnega raziskovanja se bomo v največji meri oprli na njihova teoretska in metodološka spoznanja (Bozeman, Corley 2004; Whitley, 1984). V dosedanjem empiričnem proučevanju znanstvenega sodelovanja je bilo daleč največ pozornosti namenjeno bibliometričnim analizam so-avtorskih omrežij, ki zaradi dostopnosti podatkovnih virov v tem kontekstu predstavljajo tudi najbolj razpoznaven in standardiziran pristop k proučevanju znanstvenega sodelovanja. Glede na nekatere naše predhodno opravljene bibilometrične analize so-avtorstev slovenskih raziskovalcev (Kronegger in dr. 2011, 2012, 2015; Mali in dr. 2010; Groboljšek in dr. 2014; Ferligoj in dr. 2015), bomo v načrtovanem projektu ta tip analiz še razširili in poglobili. Ker znanstveno so-avtorstvo predstavlja le del širšega procesa interakcij med znanstveniki, ki vodijo k oblikovanju bolj ali manj vidnih znanstvenih omrežij oz. skupnosti, bomo naše proučevanje nadgradili tudi z analizo drugih oblik znanstvenega sodelovanja, natančneje s preučevanjem medinstitucionalnega sodelovanja v evropskih projektih. Naša sociološka, javno-politična (policy) in scientometrična analiza medinstitucionalnih in so-avtorskih omrežij znanstvenega sodelovanja na nacionalni (Slovenija) in na transnacionalni (EU) ravni bo skušala razkriti tako bolj splošne kognitivne in sociološke mehanizme kot širše mednarodne politike in institucionalne okvire začetnega (neformalnega) vzpostavljanja, kasnejšega formaliziranja in utrjevanja ter ohranjanja znanstvenih povezav. Mehanizme za vzpostavljanje in za ohranjanje znanstvenega sodelovanja bomo v okviru našega predlaganega projekta proučevali v dveh kontekstih, in sicer v kontekstu (nacionalnih) so-avtorskih sodelovanj ter v kontekstu (internacionalnih) medinstitucionalnih projektnih sodelovanj v EU. Teoretske predpostavke o mehanizmih in dejavnikih vpliva na vzpostavljanje in ohranjanje povezav bomo empirično preverjali in jih klasificirati glede na njihov vpliv. Pri tem bomo še posebej upoštevali morebitne specifične (pozitivne oz. negativne) vplive dejavnikov glede na stanje povezave (npr. različen vpliv istega dejavnika pri vzpostavljanju in pri ohranjanju povezave) ter glede na kontekst (npr. različen vpliv istega dejavnika v kontekstu so-avtorskega sodelovanja raziskovalcev in v kontekstu projektnega sodelovanja med institucijami). Izhajali bomo iz členitve na makro in mikro dejavnike, pri čemer se prvi nanašajo na ekonomske, politične, geografske in druge pogoje znanstvenega sodelovanja (zunanje okvire, na katere raziskovalec ali institucija nima neposrednega vpliva), drugi pa na pričakovanja znanstvenikov in institucij o posrednih ali neposrednih prednostih, ki jih sodelovanje lahko prinaša (notranji dejavniki, na katere raziskovalec ali institucija do neke mere lahko vpliva) (Abramo in dr. 2011; Aytac 2010; Beaver, Rosen 1987; Bozeman, Boardman 2014; Bozeman, Corely 2004; Melin 2010). Vpogled v mehanizme in dejavnike vpliva na znanstveno povezovanje bo omogočil nova spoznanja glede strukture in dinamike sodelovanja tako raziskovalcev kot institucij v pogojih delovanja današnje "velike znanosti" (Price 1963), torej znanosti, kjer so infrastrukturni in finančni vložki za nekatera raziskovalna področja tako veliki, da se ta spreminja iz individualne kozmopolitske dejavnosti v trdno zacementirano institucionalno "transnacionalno skupnost". V tem oziru je poznavanje vpliva posameznih dejavnikov sodelovanja lahko ključnega pomena tako za nadaljnji razvoj znanosti kot za mednarodno sodelovanje, predvsem pa za najučinkovitejšo rabo vloženega truda in sredstev, tako na ravni posameznika kot na ravni institucij in držav. 1.1. Raziskovalna vprašanja a) Proučevanje mehanizmov in dejavnikov za vzpostavljanje in za ohranjanje znanstvenega sodelovanja Vzpostavljanje znanstvenih povezav med posameznimi akterji predstavlja osnovo za sodelovanje, ki je lahko kratkotrajno (npr. omejeno na eno so-avtorsko objavo ali trajanje enega projekta) ali dolgotrajno (se nadaljuje v nove so-avtorske objave in v nove skupne projekte). Kratkotrajna povezava (s prekinitvijo in vzpostavitvijo nove povezave z drugimi akterji) v sistem vnaša večjo mero dinamike, inovativnosti in križanja različnih vrst znanja in strokovnosti, skupaj z večjo nestabilnostjo, nepredvidljivostjo in morda manjšo verjetnostjo nadaljnjega razvoja in dograjevanja rezultatov kratkotrajnega sodelovanja. Ohranjanje in krepitev obstoječih povezav med akterji pa predstavlja ključen element pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v družbenih procesih, ki prinaša določeno varnost in možnost dolgoročnega razvoja na vseh področjih. Tako dinamičnost kot stabilnost sta lahko tako pozitivni kot negativni. Če se sistem občasno ne premakne iz ravnotežja, napredka ni oz. je počasen, če pa je sistem preveč dinamičen, utrjevanje in razvoj nista možna. Veliko pomembnih odkritij v znanosti in družbi izvira iz prehoda iz ustaljenega in stabilnega stanja v niz kratkih (morda) spekulativnih povezav, ki z združevanjem različnih in novih znanj in izkušenj vodijo v inovacije. Mehanizme, ki na individualnem nivoju spodbujajo znanstveno sodelovanje s(m)o v preteklosti proučevali predvsem z vidika teorij kumulativne prednosti oz. preferenčne izbire (Merton 1973, Barabasi, Albert 1999) ter teorije malih svetov (Travers, Milgram 1969; Watts, Strogatz 1998). Te raziskave bomo v predlaganem projektu nadaljevali in razširili z novimi teoretskimi izhodišči, med drugim z Granovetterjevo (1973) idejo o moči šibkih povezav, s katero lahko doslej uporabljen koncept malih svetov nadgradimo tako, da poleg strukture omrežja upoštevamo tudi moč povezav. Ta delno izhaja iz omrežne strukture, delno pa je mehke (kvalitativne) narave. Glede moči povezav in njihovi vlogi pri pridobivanju socialnega kapitala se lahko navežemo na opredelitev, ki med drugim opredeljuje instrumentalne ter ekspresivne oblike povezovanj (Lin 2001, 56–58). Prve bi lahko označili kot ekspanzionistično, dinamično in oportunistično sodelovanje, druge pa kot "zaprti tip" sodelovanja, s tesnejšo povezanostjo, večjo varnostjo, z vidika omrežne strukture z visoko stopnjo grozdenja, in morda tudi nižjo stopnjo inovativnosti. Takšno razločevanje je primer, kako bomo pristopili k proučevanju in diferenciaciji vplivov in dejavnikov vzpostavljanja in ohranjanja povezav. Predlagatelji projekta smo se s proučevanjem znanstvenega sodelovanja že ukvarjali v kontekstu dinamičnih omrežij sodelovanj med slovenskimi raziskovalci (Kronegger in dr. 2011, 2012, 2015; Mali in dr. 2010; Groboljšek in dr. 2014; Ferligoj in dr. 2015). Vprašanje, ki ga do zdaj nismo naslovili, pa je, kakšna razlika obstaja med mehanizmi in dejavniki, ki vplivajo na vzpostavljanje, ter mehanizmi in dejavniki, ki vplivajo na ohranjanje povezav med akterji. Tovrstna vprašanja so bila doslej proučevana v kontekstu spreminjanja osebnih omrežij glede na status romantične zveze (Roezera in dr. 2015), povezave spletnih socialnih omrežij in socialnega kapitala (Ellison in dr. 2011) ter v kontekstu preferenčne izbire v omrežju glede na status mladostnikov (Smith 2015). V kontekstu znanstvenega sodelovanja pa se s to temo, glede na nam znane reference, obširneje ni ukvarjal še nihče. Pomemben dejavnik glede pomanjkanja raziskav na tem področju nedvomno predstavlja relativno nov metodološki pristop za analizo dinamike v omrežjih z uporabo časovnih ERGM - Exponential Random Graph Models (Krivitsky, Goodreau, 2012), ki šele v zadnjem času omogoča ločeno modeliranje mehanizmov za vzpostavljanje in mehanizmov za ohranjanje povezav v omrežju. V tem primeru ne gre za program SIENA, ki smo ga uporabljali v naših dosedanjih raziskavah, čeprav smo se prav tako ukvarjali modeliranjem dinamike. Predlagani projekt tako nudi nov pristop k še ne dovolj raziskani analizi mehanizmov za vzpostavljanje in ohranjanje znanstvenih povezav in bo prinesel nove vpoglede ter postavil izhodišča za nadaljnje raziskovanje. b) Proučevanje in primerjava vplivov, mehanizmov in dejavnikov vzpostavljanja in ohranjanja povezav na individualnem (so-avtorske objave raziskovalcev v Sloveniji) in institucionalnem (projektno sodelovanje institucij v EU) nivoju Z združevanjem teoretičnih spoznanj o makro in mikro dejavnikih ter empiričnim proučevanjem so-avtorskih in medinstitucionalnih projektnih omrežij želimo identificirati tiste mehanizme in dejavnike, ki so skupni obema omrežjema, ter tiste, ki so specifični za posamezno omrežje. So-avtorska omrežja bomo preučevali v okviru Slovenije, institucionalna pa v okviru projektnega sodelovanja institucij v EU. Predpostavljamo, da se mehanizmi in dejavniki razlikujejo, če se vzpostavlja novo sodelovanje (npr. prva skupna objava, prvi skupni projekt) ali če se ohranja že vzpostavljeno sodelovanje (npr. nova skupna objava z istimi avtorji, nov skupni projekt z istimi partnerji). Takšno razločevanje bo omogočilo tudi identifikacijo dobrih praks, ki spodbujajo sodelovanje na ravni individualnih (nacionalnih) raziskovalcev ter na ravni institucij iz različnih držav v okviru evropskega projektnega sodelovanja. Cilj našega proučevanja je tudi informiranje oblikovalcev javnih R&R politik v Sloveniji z namenom spodbujanja učinkovitejšega udejstvovanja slovenskih raziskovalcev in raziskovalnih institucij v mednarodnem znanstvenem okolju. Individualni nivo Dejavnike, ki vplivajo na vzpostavljanje so-avtorskega znanstvenega sodelovanja med raziskovalci smo v okviru preteklih raziskovalnih projektov relativno dobro raziskali. Zato bomo v načrtovanem raziskovanju večjo težo namenili analizi mehanizmov in dejavnikov, ki vplivajo na vzpostavljanje in ohranjanje že vzpostavljene povezave med sodelujočimi raziskovalci. In ker smo v predhodnih raziskavah več pozornosti že namenili proučevanju mikro dejavnikov, bo tokrat večja pozornost namenjena analizi makro dejavnikov, ki vplivajo na vzpostavljanje in ohranjanje povezav v so-avtorskih omrežjih. V teoriji socialnih omrežij se mikro dejavniki, ki spodbujajo sodelovanje, nanašajo na osebne razloge in motive raziskovalcev, da bi razširili svoje ekspertno znanje in si pridobili posebne veščine (npr. Beaver, Rosen 1978), pridobili dostop do virov in opreme, do znanja drugih raziskovalcev, da bi dosegli interdisciplinarne povezave in preboje, pridobili znanstveni ugled (npr. Bozeman, Corely 2004), večjo produktivnost, večjo vidnost in več poznanstev z drugimi pripadniki znanstvene skupnosti (npr. Bozeman in Boardman 2014). Drugi mikro dejavniki, kot so znanje tujega jezika ter dostopnost in raba informacijsko-komunikacijske tehnologije imajo prav tako znaten vpliv na verjetnost sodelovanja (npr. Aytac 2010). Ta sklop dejavnikov je pod večjim vplivom individualnega raziskovalca vsaj do določene mere. Nasprotno pa makro dejavniki sodelovanja predstavljajo geografske, ekonomske, politične in druge družbene pogoje širšega okvira znanstvenega sodelovanja in so pogosto izven neposrednega nadzora posameznega raziskovalca ali institucije. Med makro dejavnike strokovnjaki med drugim uvrščajo informacijsko politiko posameznih držav ali transnacionalnih organizacij (Aytac 2010), intermediarne strukture (Bozeman, Corely 2004), geografska oddaljenost (Abramo in dr. 2011) itd. Pomembnost in vpliv posameznih makro dejavnikov se glede na kontekst spreminja. Na primer, nekateri od teh dejavnikov so bolj pomembni pri pojasnjevanju sodelovanj med raziskovalci glede na discipline, drugi glede na sodelovanje raziskovalcev znotraj posamezne države, spet tretji glede na sodelovanje z raziskovalci iz drugih držav (Luukkonen in dr. 1992). Znotraj preučevanja makro dejavnikov bomo tako izhajali iz predpostavke, da je mogoče ne glede na to, da govorimo o enotni skupini dejavnikov (makro dejavniki), vzpostaviti njihovo delitev z ozirom na njihovo vlogo v različnih fazah znanstvenega sodelovanja. Nekateri dejavniki vplivajo bolj na vzpostavljanje stikov med raziskovalci, ki vodijo v sodelovanje, drugi spet na trajanje sodelovanja, tretji na ohranjanje, ki presega formalno določen čas za doseganje skupnega raziskovalnega cilja (so-avtorska objava znanstvene publikacije). Razen tega je mogoče govoriti o morebitnih pozitivnih ali negativnih učinkih delovanja posameznih makro dejavnikov. Pri empiričnem proučevanju makro dejavnikov, ki vplivajo na vzpostavitev in ohranjanje znanstvenih povezav v so-avtorskih omrežjih, bomo uporabili tako kvantitativni kot kvalitativni tip analiz. Institucionalni nivo V okviru kvalitativnega preučevanja širših družbenih, političnih in ekonomskih makro dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje skupnih znanstvenih omrežij sodelovanja v Evropi, bomo sledili več-nivojskemu pristopu. Z vidika oblikovanja strukturnih značilnosti znanstvenih omrežij, ki nastajajo (in se ohranjajo ali pa tudi ne) v okviru evropskih projektov, je vloga vsake izmed ravni analize, ki jo bomo predstavili v nadaljevanju, izredno pomembna. (1) Prvi nivo predstavlja delovanje na ravni Evropske unije. Ta okvir narekuje Evropska komisija z različnimi javno-političnimi ukrepi. Ti ukrepi imajo različne učinke na delovanje nacionalnih, regionalnih in lokalnih R&R politik. Spodbujanje širjenja pan-evropskih načel, vključno z najbolj splošnimi načeli, kot sta "integrirana evropska znanost" ali "evropska dodana vrednost znanosti", se nahaja v jedru vseh instrumentov R&R politike Evropske komisije (Nedeva 2013; Luukkonen, Nedeva 2010; Gusmao 2001). V celoti gledano, evropsko R&R politiko tvori vrsta ciljev, podciljev, smernic, direktiv itd., ki vsi skupaj tvorijo "filozofijo", iz katere se v praksi poraja ideja "skupnega evropskega raziskovalnega prostora". (2) Drugi nivo je nacionalni nivo. Gre za pogoje delovanja v nacionalnih okvirih, iz katerih prihajajo partnerji, ki so vključeni v evropske raziskovalne projekte. Nacionalni prostor predstavlja v današnjih procesih globalizacije več kot samo nek zaključen geografski prostor delovanja posameznih raziskovalcev, raziskovalnih skupin ali institucij. Je največkrat prvi in najpomembnejši dejavnik pri vzpostavljanju znanstvenih sodelovanj navzven, zunaj nacionalnih meja. V kolikšni meri bo prišlo do internacionalizacije znanosti v neki državi, je tako odvisno predvsem od usmeritev nacionalnih RR politik. (3) Tretji nivo se bo dotikal značilnosti samih institucij, ki so vključene v evropske raziskovalne projekte. Zanje je značilna izredna heterogenost z vidika sektorske (npr. R&R institucije, majhna in srednja podjetja, nevladne organizacije itd.) in disciplinarne pripadnosti. V celoti gledano gre predvsem pri sodelovanju v projektih znotraj EU okvirnih programov (EU OP) za zelo kompleksen proces, ki vsebuje, ne glede na vsa "pravila igre", ki jih postavlja Evropska komisija, veliko naključij in nepredvidljivosti, ki so posledica velikega števila vključenih partnerjev, njihove raznolikosti in geografskega okolja, kateremu pripadajo. Raznolikost tipov projektov v okviru EU OP odpira možnost bolj celovitim proučevanjem njihovih strukturnih lastnosti. V okviru naših načrtovanih analiz nas bo zanimalo, kateri so ključni dejavniki, ki so pripeljali k vzpostavitvi in časovnemu trajanju teh tipov znanstvenih sodelovanj in njihovemu morebitnemu ohranjanju preko formalno določene dolžine trajanja posameznega projekta. Še posebej nas bo zanimalo vprašanje, ali se v primeru t.i. geografskega dejavnika (sodelovanje med znanstvenimi institucijami posameznih držav z namenom ustvarjanja in diseminacije novih znanstvenih vedenj) prej oblikujejo strukturne značilnosti omrežij, ki jih povezujemo s strukturo malih svetov, ali se prej oblikujejo strukturne značilnosti omrežij, ki jih povezujemo s preferenčno izbiro. Številne do sedaj izvedene raziskave znanstvenih sodelovanj v okviru EU OP so pokazale, da je struktura znanstvenih omrežij, ki so nastala kot posledica teh sodelovanj, močno odvisna od vloge centralnega (osrednjega) akterja v teh evropskih projektih (npr. Protogerou et al. 2013; Roediger-Schluga, Barber 2008). Posamezni akterji so postavljeni v strateško oziroma centralno pozicijo znotraj posameznih omrežij. Glede na takšno pozicijo lahko pomembno narekujejo tip odnosov znotraj celotnega znanstvenega omrežja v času trajanja posameznega EU OP projekta. Na temelju kvantitativnih metod za analizo socialnih omrežij in sočasnih kvalitativnih analiz kontekstualnih predpostavk bomo skušali ugotoviti, kateri so ključni dejavniki, ki določajo takšno centralno pozicijo. Je to posledica angažiranja posameznih institucij/akterjev na raziskovalnih temah EU projektov, ki presegajo časovno obdobje trajanja posameznega projekta, kar ustvarja učink kumulativnih prednosti? Je to bolj posledica dejstva, da imajo partnerji v omrežju, neodvisno od njihovih angažmajev znotraj EU OP v evropski znanstveni "javnosti" značaj centrov odličnosti? Je morda to posledica od zunaj vsiljenih okoliščin (politika, ekonomija, geostrategija itd.), ki sicer znotraj enotnega evropskega (raziskovalnega) prostora že v izhodišču določajo hierarhijo odnosov med centri znanosti in njeno periferijo? V okviru naše teoretske analize tega vprašanja bomo izhajali iz nekaterih spoznanj klasične sociologije znanosti, ki se nanašajo na problem razmerij med t.i. znanstvenim centrom in znanstveno periferijo. Že klasična dela s področja sociologije znanosti so opozorila - in to že pred pojavom današnje globalizacije in oblikovanja skupnega evropskega raziskovalnega prostora - na nujnost skrbnega empiričnega proučevanja fenomena centra in periferije v znanosti (npr.: Ben-David 1962; Schott 1987). V zvezi s tem nas bo še posebej zanimal položaj akterjev glede na velikost države. Kriterij velikosti države, iz katere prihajajo institucionalni partnerji v EU OP, je zanimiv tudi za Slovenijo. Slovenija s svojimi omejenimi znanstveno-raziskovalnimi potenciali nastopa v okviru evropske raziskovalne agende že skorajda na način "mini" države (Thorsteindottir 2000). Zato so dejavniki vpliva na sodelovanje in iz njih izhajajoče prakse delovanja v širšem evropskem prostoru, ki so vezani na ta kriterij, še posebej zanimive za slovensko znanstveno politiko. V tem kontekstu načrtujemo podrobnejšo analizo institucij iz Slovenije (primer periferne države) in Velike Britanije (primer centralne države), ki so sodelovale v EU OP. 1.2. Hipoteze 1. Družbeni mehanizmi in dejavniki, ki vplivajo na vzpostavitev znanstvenega sodelovanja, se razlikujejo od dejavnikov, ki vplivajo na ohranjanje znanstvenega sodelovanja. 2. V kontekstu so-avtorskega sodelovanja med posameznimi raziskovalci in v kontekstu mednarodnega projektnega sodelovanja na nivoju institucij imajo mehanizmi in dejavniki različne vplive na ohranjanje in na vzpostavljanje sodelovanja. 2. METODOLOGIJA 2.1. Operacionalizacija Na individualnem nivoju bo znanstveno sodelovanje merjeno kot so-avtorsko omrežje med raziskovalci v Sloveniji. Operacionalizacija sodelovanja raziskovalcev kot so-avtorjev temelji na skupnih objavah znanstvenih del. Raziskovalci so v omrežju predstavljeni kot točke, skupne objave pa kot povezave med njimi. Vsaki povezavi v omrežju je pripisano tudi leto objave znanstvenega dela, na podlagi katerega je povezava opredeljena. V so-avtorskem omrežju ohranjanje povezave predstavlja skupna objava bibliografskih enot v dveh zaporednih obravnavanih časovnih obdobjih. Med znanstvene objave uvrščamo izvirne in pregledne znanstvene članke, kratke znanstvene prispevke, znanstvene objave na konferencah, dele monografij ali celotne znanstvene monografije, raziskovalne ali dokumentarne filme, zvočne ali video posnetke, zaključene znanstvene zbirke podatkov in patente. Kriterije opredelitve znanstvenih del smo povzeli po klasifikaciji znanstvenih del Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). V analizi dinamike socialnih omrežij kot odvisno spremenljivko obravnavamo vzpostavljanje oz. ohranjanje povezav v so-avtorskem omrežju, ki v analizi nastopajo v obliki relacijskih matrik. Na dinamiko v omrežju vplivajo različni dejavniki, ki jih bomo opredelili glede na teoretična izhodišča in jih v grobem glede na potrebe modeliranja delimo na notranje dejavnike, to so lastnosti omrežja, in zunanje dejavnike, ki predstavljajo osebne lastnosti akterjev v omrežju in jih merimo kot klasične spremenljivke. Glede na postavljene hipoteze bomo iz omrežij izračunali tudi različne strukturne značilnosti omrežij, ki jih bomo shranili v obliki klasičnih spremenljivk. Te bomo uporabili za statistično analizo in modeliranje. Pridobljene rezultate bomo podkrepili in interpretirali s pomočjo kvalitativnih raziskovalnih pristopov, ki so opisani v nadaljevanju. Na institucionalnem nivoju bo znanstveno sodelovanje merjeno s partnerstvom institucij pri izvajanju projektov v OP EU. Na tem nivoju točke v omrežju predstavljajo institucije, sodelovanje pri izvajanju projekta pa definira povezavo med njimi. Ohranjanje povezave med dvema institucijama v partnerskem omrežju je definirano z začetkom izvajanja skupnega projekta v dveh zaporednih obravnavanih časovnih obdobjih. Podatki o projektih, ki povezujejo posamezne institucije nudijo širok spekter vsebinskih (ključne besede) in kvantitativnih (npr. finančni prispevek EU) informacij o povezavah med sodelujočimi institucijami. Poleg omrežnih podatkov, na podlagi katerih bodo izračunane različne omrežne lastnosti akterjev (njihova pozicija v omrežju, mere centralnosti ipd.), bodo v analizo vključeni podatki o posameznih institucijah, njihova velikost, država v kateri delujejo, tip institucije (malo podjetje, raziskovalni inštitut, nevladna organizacija itd.), finančna sredstva, ki jih imajo institucije na voljo za svoje delovanje ipd. 2.2. Podatki Individualni nivo Proučevanje znanstvenega sodelovanja na individualnem nivoju temelji na podatkih o osebnih bibliografijah vseh avtorjev, ki so v preteklosti ali danes imeli šifro raziskovalca pri ARRS. Podatki o objavah bodo pridobljeni iz bibliografskega sistema COBISS. Fokus raziskave predstavljajo so-avtorska omrežja raziskovalcev, ki delujejo v izbranih znanstvenih disciplinah, opredeljenih po klasifikaciji ARRS, uvrščenih v šest znanstvenih ved. V predlaganem projektu bodo vključene bibliografske enote, ki so bile objavljene od leta 1996 do leta 2015, s čimer bomo analize sprememb v času, opravljene v preteklih projektih, preverili in nadgradili. Poleg bibliografskih podatkov, bodo za analizo uporabljeni podatki o raziskovalcih, organizacijah, programskih skupinah in projektih, ki jih bomo pridobili iz informacijskega sistema o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS). Institucionalni nivo Omrežja na nivoju institucij bodo temeljila na raziskovalnem sodelovanju institucij v okviru raziskovalnih projektov na temo trajnostnega razvoja, v obdobju med leti 2008 in 2014, financiranih s strani sedmega okvirnega programa Evropske unije. Seznam vseh projektov z osnovnimi podatki je dostopen v repozitoriju CORDIS. V podatkovni bazi, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Pablom Lucasom iz Univerze v Essexu so zbrani podatki o 3498 projektih, v katerih je sodelovalo okoli 3500 različnih institucij iz stotih različnih držav. Poleg podatkov iz baze projektov bodo za sodelujoče institucije iz Velike Britanije (VB) in Slovenije dodane informacije o finančnem poslovanju institucij po letih, ki so dostopne na spletni strani AJPES oz. njene VB različice. Poleg podatkov o znanstvenem sodelovanju bo za posamezne raziskovalce in institucije zbranih čim več karakteristik, ki bodo v skladu s teoretično obravnavo mehanizmov. 2.3 Metode raziskovanja Kvantitativni raziskovalni pristop Kvantitativna analiza dejavnikov, ki vplivajo na ohranjanje oz. vzpostavljanje povezav v omrežju, bo izvedena z različnimi statističnimi pristopi in analizo socialnih omrežij, še posebej z uporabo stohastičnih metod za analizo dinamike v omrežjih. Trenutno v svetu obstajata dva pristopa k stohastičnim analizam strukture in dinamike v omrežjih: pri prvem gre za stohastično modeliranje delovanja posameznikov v omrežju (SAOM) implementiranem v paketu RSiena, pri drugem, ki ga bomo uporabili v predlaganem projektu, pa gre za modeliranje eksponentnih naključnih grafov (ERGM), konkretneje za izvedbo tovrstnega modeliranja, prilagojenega analizi časovnih omrežij tERGM (temporal Exponential Random Graph Modeling), ki je del računalniškega programa z istim imenom. Med pristopoma je nekaj pomembnih razlik, ključna lastnost tERGM pa je, da lahko z njim ločeno modeliramo vzpostavljanje in ohranjanje povezav med akterji. Relativno nov pristop, ki sta ga razvila Krivitsky in Handcock (2012) bomo v povezavi s so-avtorjem programa Carterjem T. Buttsom iz Univerze v Kaliforniji – Irvine (ZDA) in pri projektu sodelujočimi kolegi iz podjetja EKTIMO, nadgradili in prilagodili za potrebe projekta. Opisano analizo bomo nadgradili s spletno anketo med izbranim številom institucij iz VB in Slovenije, ki so bile vključene v OP EU in bodo zajete v podatkovni bazi, ki jo pripravljamo skupaj z raziskovalci Univerze v Essexu. Anketni vprašalnik bo sestavljen z upoštevanjem relevantne literature ter drugih raziskovalnih sklopov. Nameščen bo v spletni sistem za izvajanje anket 1KA (https://www.1ka.si/), vabila za sodelovanje v anketi pa bodo predstavnikom oz. kontaktnim osebam institucij posredovana po različnih kanalih (primarno po e-pošti, po potrebi po telefonu). Izbira reprezentativnih enot za vzorec proučevanih institucij bo upoštevala tako njihov organizacijski tip kot druge značilnosti. Kvalitativni raziskovalni pristop Kvalitativno raziskovanje bo potekalo v dveh sklopih, ki bosta prispevala k boljšemu razumevanju in razločevanju dejavnikov in mehanizmov, ki vplivajo na vzpostavitev in na ohranjanje znanstvenega sodelovanja. 1) Prvi sklop bo zajemal teoretsko proučevanje osrednjih strateških in javno-političnih dokumentov mednarodnih, tujih in domačih institucij, ki opredeljujejo pretežno zunanje (makro) dejavnike oz. okvire mehanizmov sodelovanja, predvsem na institucionalni ravni. V okviru tega sklopa bomo opravili: 1.1. diskurzivno in vsebinsko tekstovno analizo relevantnih javno-političnih R&R dokumentov Evropske komisije in drugih virov, ki se nanašajo na sodelovanje institucij v Evropskih okvirnih raziskovalnih programih, s poudarkom na 7 EU OP; 1.2. primerjalno vsebinsko analizo (nacionalnih) R&R politik izbranih držav članic EU, iz katerih prihajajo partnerji v evropskih raziskovalnih projektih, z namenom proučevanja mehanizmov in instrumentov, ki delujejo bodisi pospeševalno bodisi zaviralno pri vključevanju v evropske raziskovalne projekte, pri čemer bodo primerjave izvajane glede na stanje v Sloveniji. V zvezi s tem naj omenimo samo naslednji podatek: od 50 najbolj uspešnih evropskih regij, ki so prejele več kot 50% sredstev iz raziskovalnega proračuna Evropske komisije v obdobju trajanja 7 EU OP, od 2007 do 2013, jih kar 8 prihaja iz VB, 7 iz Nemčije, 7 iz Nizozemske, 5 iz Francije itd. (glej EC, 2015); 1.3. vsebinsko analizo izbranega števila (akademskih ali neakademskih) znanstvenih institucij, vsaj deloma po vzoru študij primerov, ki so imele v okviru evropskih okvirnih projektov status centrov odličnosti. 2. Drugi sklop bo zajemal kvalitativno empirično proučevanje zunanjih in notranjih (mikro in makro) dejavnikov sodelovanja na individualnem nivoju in na nivoju institucij, tako v Sloveniji kot v tujini. V okviru tega sklopa bomo izvedli: 2.1. poglobljene intervjuje s predstavniki institucij v Sloveniji, ki s svojimi ukrepi (strategija, financiranje, evalvacijski sistem itd.) odločilno vplivajo na to, kako oz. če sploh se slovenska znanost ustrezno internacionalizira in vključuje v skupni evropski raziskovalni prostor. Vprašalnik za poglobljene intervjuje bo sestavljen predvsem z upoštevanjem izsledkov analize osrednjih javno-političnih dokumentov tako na evropski kot na nacionalni ravni ter drugih raziskovalnih sklopov. Vzorec proučevanih enot bo zajel predstavnike osrednjih znanstveno-političnih akterjev v Sloveniji, kot so ARRS, Rektorat Univerze v Ljubljani, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport itd.; 2.3. kvalitativno raziskovanje v okviru fokusnih skupin. Okvirna raziskovalna vprašanja za izvedbo raziskave v okviru fokusnih skupin bodo sestavljena z upoštevanjem relevantne literature, predhodnih raziskav ter drugih raziskovalnih sklopov. V vzorec vključenih enot bomo zajeli ustrezen nabor raziskovalcev iz različnih znanstvenih disciplin, ki so vključeni v sistem SICRIS in ustrezajo kriterijem sodelovanja v so-avtorskih publikacijah.

Sodelujoče RO:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=10057&search_term=J5-7551

Sestava projektne skupine:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=10057&search_term=J5-7551

Bibliografske reference:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=10057&search_term=J5-7551

Vsebinski opis projekta:

IZHODIŠČA: Sodelovanje med raziskovalci je eden temeljnih principov moderne znanosti. Gre za kompleksen fenomen, ki je predmet proučevanja na nivoju posameznih raziskovalcev, raziskovalnih institucij ali nacionalnih oz. globalnih omrežij. Kolektivni značaj raziskovalnega dela, ki v moderni znanosti predstavlja gonilni mehanizem današnjega napredka v znanosti, je v zadnjih letih aktualen predmet proučevanj. Z vprašanjem, kateri dejavniki pripeljejo akterje do sodelovanja na različnih nivojih raziskovalnega procesa, se je v preteklosti na različne načine ukvarjalo že več raziskovalcev. V predlaganem projektu bomo raziskovali, kateri so dejavniki, ki vplivajo na to ali bo sodelovanje med akterji zgolj bežno in kratkotrajno, in kateri so tisti, ki vplivajo na dolgoročno, poglobljeno sodelovanje na različnih nivojih. OPREDELITEV PROBLEMA: Preučevanje različnih tipov znanstvenega sodelovanja, tako so-avtorskih omrežij (kot izraz notranjih kognitivnih potreb razvoja znanosti), in tistih, ki izhajajo iz medinstitucionalnih projektnih sodelovanj (v večji meri jih narekujejo zunanji politični in drugi strateški okviri in cilji), bo omogočalo nova spoznanja o dinamiki in strukturi mehanizmov za vzpostavitev oz. ohranjanje znanstvenih sodelovanj. Dejavnike, ki vodijo k vzpostavljanju oz. ohranjanju povezav v so-avtorskih in medinstitucionalnih omrežjih bomo preučevali ločeno na mikro in makro nivoju. Makro dejavniki se nanašajo na ekonomske, politične, geografske in druge pogoje, mikro pa na pričakovanja znanstvenikov in institucij o posrednih ali neposrednih prednostih, ki ga sodelovanje lahko prinaša. CILJI RAZISKAVE: Cilj preučevanja je raziskati in opredeliti makro in mikro dejavnike in mehanizme za vzpostavljanje in za ohranjanje znanstvenega sodelovanja v dveh kontekstih: kontekstu so-avtorskih sodelovanj med slovenskimi raziskovalci in kontekstu medinstitucionalnih sodelovanj pri izvajanju projektov na temo trajnostnega razvoja financiranih v sklopu okvirnih programov EU. Z združevanjem teoretičnih spoznanj o makro in mikro dejavnikih in empiričnega proučevanja so-avtorskih in medinstitucionalnih projektnih omrežij želimo identificirati tiste mehanizme in dejavnike, ki so skupni v obeh kontekstih, ter tiste, ki so specifični za posamezni kontekst. Takšno razločevanje bo med drugim omogočilo identifikacijo in vrednotenje ukrepov, ki so najbolj učinkoviti za vzpodbujanje sodelovanja na ravni individualnih raziskovalcev v Sloveniji ter na ravni institucij iz različnih držav, ki delujejo v okolju evropskega projektnega sodelovanja. METODE DELA: Delo na projektu bo temeljilo na prepletanju kvantitativne in kvalitativne metodologije. So-avtorska omrežja na individualnem nivoju bodo generirana na podlagi bibliografske zbirke COBISS, na institucionalnem nivoju na podlagi baze CORDIS (EU okvirni programi). S fokusnimi skupinami, poglobljenimi intervjuji in spletno anketo bodo zbrani dodatni podatki o dejavnikih, ki vplivajo na vzpostavitev in trajanje sodelovanja na obeh nivojih. Analiza in vizualizacija so-avtorskih omrežij skozi čas bo izvedena z metodami in modeli, implementiranimi v programu PAJEK. Dinamika omrežij bo analizirana z modeli, implementiranimi v paketu tERGM v programu Statnet. RELEVANTNOST IN VPLIV: Gre za inovativno interdisciplinarno raziskavo. Rezultati bodo pomembno prispevali k razumevanju dinamike znanstvenega sodelovanja in tokov različnih virov, ki poganjajo sodobni sistem znanosti. Poleg prispevka k temeljni znanosti gre tudi za aplikativno vrednost: rezultati bodo lahko predstavljali temelj za oblikovanje strategij in usmeritev v slovenski raziskovalni politiki. ORGANIZIRANOST IN IZVEDLJIVOST PROJEKTA: Podatki o omrežjih sodelovanj bodo v sodelovanju s partnersko organizacijo pridobljeni iz že obstoječih zbirk zato bo velik poudarek na kvalitativnem zbiranju podatkov ter razvoju in uporabi ustreznih metod in modelov. Pri slednjem smo se v partnerstvo povezali s podjetjem EKTIMO.


Nazaj na seznam projektov