Družbeno odgovorno korporativno upravljanje kot temelj nove razvojne paradigme Slovenije in EU

Šifra:

J5-6820

Obdobje:

1.7.2014 - 30.6.2017

Letni obseg:

1,06 FTE | 2016

Vodja:

prof.dr. Rado Bohinc

Veda:

Družboslovne vede

Faze projekta in njihova realizacija:

Prvo leto 1. Analiza in primerjalni pregled nekaterih najbolj uspešnih evropskih in svetovnih regij ter držav. 2. Analiza stanja in razumevanja družbene odgovornosti v podjetjih v RS, EU in v svetu, vloga poslovne etike in pravne države v gospodarskem in družbenem razvoju ter primerjalna in EU analiza uveljavljanja prvin socialnega tržnega gospodarstva Evrope za 21. stoletje; vizija konkurenčnega gospodarstva ter gospodarske rasti, ki naj bo obenem tudi pametna, trajnostna ter vključujoča. 3. Analiza pravnih, ekonomskih, finančnih in drugih omejitev, ki jih narekuje globalni pravni okvir ter analiza pravnih in ekonomskih spodbud za zasledovanje dolgoročnega interesa čim širšega kroga deležnikov. 4. Analiza poglavitnih šibkosti v delovanju korporativnega upravljanja podjetij v RS, posebej korporativnega upravljanja podjetij v državni in paradržavni lasti ter posebej v bančnih in finančnih organizacijah v primerjavi z izkušnjami in pravili ter priporočili v EU in OECD. 5. Analiza korporativnega upravljanja razdolževanja realnega sektorja ter pregled delovanja struktur oz. skupin gospodarskih družb ter finančnih organizacij v nekaterih državah EU. 6. Analiza poglavitnih slabosti v statusni strukturi, financiranju in delovanju korporativnega upravljanja negospodarskih organizacij na področju javnega sektorja. 7. Analiza uveljavljanja sodobnih alternativnih podjetniških in lastniških oblik, kot so delavsko delničarstvo, socialno podjetništvo, zadružništvo, ter drugih vzgibov za večjo motivacijo zaposlenih za delo in ustvarjalnost itd. v državah EU, z analizo vzrokov za zaostanke na navedenih področjih v RS. 8. Analiza pravnoorganizacijskih struktur izvajanja javnih služb v RS 20 let po privatizaciji v primerjavi z državami EU in prikaz izkušenj in dobrih praks. 9. Analiza stanja in razumevanja družbene odgovornosti v javnih zavodih, javnih podjetjih,javnih skladih, javnih agencijah, v primerjavi z državami EU in prikaz izkušenj in dobrih praks. 10. Analiza delovanje korporativnega upravljanja oseb javnega prava v RS. 11. Analiza uveljavljanja zasebnih in partnerskih oblik izvajanja javnih služb, kot so socialno podjetništvo, zadružništvo, javno zasebno partnerstvo, itd. B) Drugo leto 1. Predstavitev možnosti prihodnjega slovenskega razvojnega modela na podlagi dosedanjih izkušenj, primerjalnih izkušenj in v kontekstu dinamičnih procesov evropeizacije in globalizacije, pluralnosti lastniških oblik (različni skladi, lokalne skupnosti, zaposleni, mali delničarji…) in vzpostavljanja razvojnih zavezništev različnih deležnikov ter predstavitev alternativnih lastniških oblik med drugimi tudi kooperative in socialna podjetja. 2. Predlogi pravnih ter ekonomskih spodbud za zasledovanje dolgoročnega interesa čim širšega kroga deležnikov, tj. za vzpostavitev družbeno odgovornega korporativnega upravljanja družb. 3. Razvoj korporacijske zakonodaje v RS z uvajanjem najsodobnejših pristopov korporativnega upravljanja podjetij v RS. 4. Oblikovanje predlogov za učinkovitejše delovanje korporativnega upravljanja v negospodarskih organizacijah na področjih šolstva, zdravstva, kulture, športa, varstva otrok in starostnikov. C) Tretje leto 1. Oblikovanje predlogov za učinkovitejše delovanje korporativnega upravljanja v poslovnih bankah s ciljem uspešnega finančnega in razvojnega prestrukturiranja in razdolževanja gospodarstva. 2. Razvoj pravil za motiviranje zaposlenih za delo in ustvarjalnost in uveljavljanje sodobnih oblik delavske finančne in strukturne participacije in delavskih pravno organizacijskih oblik,kot so delavska podjetja, delavsko delničarstvo, socialno podjetništvo, zadružništvo, itd.; 3. Predlogi za spremembe v zakonodaji, ki ureja pravno organizacijsko strukturo oseb javnega prava, ki izvajajo javne službe v RS. 4. Zakonodajne podlage za razvoj družbene odgovornosti, integritete in direktorske odškodninske odgovornosti v javnem sektorju, pri izvajanju javnih služb torej s spremembo zakonodaje o javnih zavodih, javnih podjetjih, javnih skladih, javnih agencijah. 5. Podlage za spremembe v zakonodaji, ki ureja delovanje korporativnega upravljanja oseb javnega prava v RS, s poudarkom na javnih zavodih.

Sodelujoče RO:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=9306&search_term=J5-6820

Sestava projektne skupine:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=9306&search_term=J5-6820

Bibliografske reference:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=9306&search_term=J5-6820

Vsebinski opis projekta:

Predmet raziskovanja prikazuje shema v prilogi 1. Izboljšanje korporativnega upravljanja Še pred dobrim desetletjem je veljalo, da morajo korporacijski modeli po svetu težiti k enemu samemu – anglo-saksonskemu modelu – če želijo postati učinkoviti in globalno konkurenčni. Vendar pa je mednarodna finančna kriza razkrila tudi vrsto slabosti omenjenega modela. Ena od slabosti izhaja iz načela maksimiranja vrednosti za delničarje, katerega vztrajno izvajanje v praksi je postal eden od pomembnih razlogov za finančno in gospodarsko krizo. Dejstvo, da je slabo korporativno upravljanje pomembno prispevalo k nastanku finančne in ekonomske krize, izhaja tudi iz dosedanjih ugotovitev še trajajočega ARRS projekta »Pravno ekonomski vidiki korporacijskega upravljanja kot orodja za premagovanje svetovne gospodarske in razvojne krize«. Neustreznost korporativnega upravljanja pa ni preteklost in izhaja iz Sporočila Komisije z dne 5. 3. 2014 (COM(2014)150 final) o makroekonomskih neravnotežij.  Predmet raziskovanja bo korporativno upravljanje na različnih ravneh: v zasebnem in javnem sektorju, v podjetjih v državni lasti in v bankah ter drugih finančnih organizacijah, pri čemer bomo za doseganje optimalnosti predlagali spremembe v smeri: a) DIVERZIFIKACIJE KONCEPTA UNIFORMNE LASTNINSKE PRAVICE  Anahronizem, ki povzroča krizo sodobnega kapitalizma, je v tem, da civilizacijski (kulturni) razvoj ter intelektualne, tehnološke, demokratične in socialne razsežnosti prehitevajo razvoj ekonomske podstati družbene organizacije. Modernizacija prilastitvenih (proizvodnih) in upravljavskih odnosov je condicio sine qua non premagovanja krize sodobnega kapitalizma. Zato bo predmet proučevanja kako zapustiti koncept enotne lastninske pravice in zakonodajno izpeljati njeno diverzifikacijo na naslednje vrste lastnine: zasebno, javno (državno in občinsko), korporacijsko, zadružno in socialno. b) ISKANJA PRIMERNIH SPODBUD ZA UVELJAVITEV FINANČNE IN STRUKTURNE PARTICIPACIJE Finančna participacija krepi socialno kohezijo, ki je po mnenju evropskega komisarja Barniera ključna za okrevanje evropskega gospodarstva, saj je kakovosten element dobrega (trajnega) vodenja podjetij; izboljša motivacijo zaposlenih; zvišuje konkurenčnost in dobičkonosnost podjetij; zagotavlja večje število delovnih mest in krepi korporativno družbeno odgovornost (CSR). Na aktualnost tematike na ravni EU kažeta sprejetje novejših dokumentov s strani Komisije in Evropskega parlamenta in pred kratkim v Bruslju izvedena konferenca.  c) KREPITVE CSR  V sedanji korporativni model je treba vnesti tudi elemente večje družbene odgovornosti, zato bomo podali predloge pravnih in ekonomskih spodbud za zasledovanje dolgoročnega interesa čim širšega kroga deležnikov, pri čemer bomo izhajali iz končnih ugotovitev raziskave, ki je bila financirana v okviru 7. Okvirnega programa Komisije: “Impact Measurement and Performance Analysis of CSR” (2010 – 2013).     d) SPODBUJANJA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA IN KOOPERATIV Korporativno upravljanje razdolževanja realnega sektorja Evropska Komisija je v že omenjenem sporočilu kot vir tveganja v Sloveniji navedla tudi preveliko zadolženost podjetij kot posledica neodgovornega korporativnega upravljanja v gospodarstvu in v bankah. Zato bomo raziskali možnosti za oblikovanje projektne skupine pod okriljem pristojnih institucij, ki bodo prispevale k prestrukturiranju podjetij in ohranjanju njihovih zdravih jeder, in pripravili predloge za ustvarjanje zakonskih podlag za delovanje organizacij, ki se ukvarjajo s t.i. turnaround managementom.   Financiranje SMEjev V EU je več kot 20 milijonov SMEje (99 % vseh gospodarskih družb), zato so glavno gonilo gospodarske rasti, inovacij, zaposlovanja (zagotavljajo 2/3 delovnih mest in proizvedejo več kot polovico dodane vrednosti gospodarstva). Zavedajoč se njihovega pomena, bomo (po)iskali rešitve, kako izboljšati institucionalne pogoje za njihovo financiranje v Sloveniji in na ravni EU.


Nazaj na seznam projektov