Znanosti o družbi za njeno odgovorno soočanje z izzivi prihodnosti

Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani je danes, 1. februarja 2021, vstop v šesto desetletje obeležila s konferenco Covidiada – Družboslovne refleksije epidemije. S prvim dogodkom praznovanja 60-letnice smo s strokovnim odzivom na aktualne družbene razmere opozorili na pomen poglobljenega razumevanja družbenih procesov pri soočanju z njenimi izzivi. Fakulteta za družbene vede UL je v šestih desetletjih postala največja in najpomembnejša ustanova za interdisciplinarno znanstveno raziskovanje in poučevanje družboslovja v Sloveniji ter ustanova, ki je cenjena tudi izven državnih meja. Razvija temeljne družboslovne znanosti in iz njih razvija sodobne družboslovne discipline ter jih raziskuje v 20 raziskovalnih centrih in poučuje na 12 katedrah.  Večstranska refleksija epidemije je s področnimi okroglimi mizami disciplin, ki jih razvijamo komunikologija, politologija, sociologija in kulturologija, obravnavala domačo in mednarodno razsežnost družbene situacije.

Politološka refleksija epidemije je obravnavala politične vidike pandemije z izpostavljenim vznikom oz. krepitvijo avtoritarnega populizma v času covid-19, pa tudi spreminjanje mednarodnih (ekonomskih) odnosov zaradi pandemije in izpostavila pospeševanje že začetih trendov protekcionizma, šibkega multilateralizma, multipolarnosti in digitalne transformacije. V sklopu politološke refleksije smo opozorili tudi na vpliv pandemije na (okoljsko) civilno družbo v Sloveniji in ob tem predstavili alternativne poglede na trasnformacijo javnih politik.

Sociološka refleksija epidemije je predstavila blišč in bedo dela na daljavo, izpostavila ambivalentnosti delavk in delavcev, pa tudi delodajalcev in opozorila na pasti, ki se izražajo prav v obdobju epidemije. Opozorili smo tudi na socialno distanciranje in prezrte ranljive skupine v času epidemije ter na podlagi analize predstavili kognitivne, vedenjske in emocionalne odzive prebivalk in prebivalcev Slovenije na ukrepe za njeno omejitev. Sociološko refleksijo smo zaključili z analizo zaupanja v času epidemije ter  predstavili odzive na omejevalne vladne ukrepe ter stopnjo splošnega zaupanja in zaupanja v vlado.

V okviru kulturoloških refleksij smo analizirali grafitarske in street-art refleksije današnje pandemije ter opozorilli na metodološke in politične odnose oz. njihovo pomanjkanje med medicinsko kulturno epidemiologijo na eni strani ter kritično humanistiko in družboslovnimi študijami epidemije na drugi. V tem okviru smo predstavili tudi stiske v času epidemije – od socialnovarstvenih do političnih – in mehanizme spoprijemanja z njimi.

Dogodek se je zaključil s komunikološko refleksijo medijev in vsebin med epidemijo. Na podlagi poglobljenih intervjujev z izbranimi televizijskimi novinarji in novinarkami smo izpostavili dinamiko med normativnimi načeli novinarstva, poklicnimi ideali in novinarskimi praksami. Rezultati so nakazali eklekticizem vlog v novinarskem samorazumevanju, v katerem je bilo poleg prevladujoče nadzorne vloge prepoznano tudi spodbujanje oblikovanja skupnega moralnega in emocionalnega okvira ter sodelovanje z oblastmi pri zajezitvi epidemije. Predstavili smo okoliščine in značilnosti »kriznega medijskega komuniciranja«, kako krizno komuniciranje prinaša »nacionalizacijo javne sfere« (zlitje medijev z uradnim diskurzom) ter v prepletu zdravstvene krize z avtokratsko vlado tudi cenzorske, propagandne in ekonomske pritiske na medije. Dodatno je bila poudarjena vloga slovenskih digitalnih medijev v času epidemije. Z uredniki, novinarji, razvojniki in tržniki slovenskih medijev smo opravili razgovore, v katerih so sogovorniki kljub negativnemu odnosu vlade do medijev zaznali vrsto pozitivnih trendov: doseg digitalnih medijev je bil večji kot kadarkoli prej, občinstvo se je znova odločalo za preverjene informacije, večje zanimanje za novinarsko poročanje so izkazali tudi mlajši itd.

Dogodek sta z uvodnima nagovoroma otvorila dekanja Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani prof. dr. Monika Kalin Golob in rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič.

Konferenca je pokazala, da sodobni svet prinaša nove in nove izzive in da na interdisciplinarne družbene izzive prihodnosti lahko odgovorimo le s sodelovanjem različnih znanstvenih disciplin. Poglobljeno družboslovno znanje, ki družbo razvija na podlagi znanstvenih dognanj, je temelj za uspešno reševanje globalnih družbenih težav v spreminjajoči se družbi. »Poznavanje družbe, razumevanje sprememb v njej, človekovo odzivanje na tehnološke, informacijske in vse druge novosti v hitro spreminjajočem se svetu so ključni, če ga želimo spreminjati na bolje,« pravi prof. dr. Monika Kalin Golob, dekanja Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL FDV).

Govor dekanje porf. dr. Monike Kalin Golob

Rektor prof. dr. Igor Papič je prebral peticijo, s katero podpisane članice in podpisani člani akademske skupnosti ostro protestiramo proti posegom Vlade RS v visoko šolstvo in znanost. Peticijo proti uničevanju javnega visokega šolstva in znanosti lahko podpišete na zgornji povezavi, na spletni strani najdete tudi predloge amandmajev k predlogu Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covid-19 (PKP8). 

Slovenska tiskovna agencija o Covidiadi