Zakaj se v dialog med mladimi in političnimi odločevalci v EU ne vključuje večina mladih?

Dr. Tomaž Pušnik in dr. Marinko Banjac sta v priznani mednarodni reviji Journal of Youth Studies objavila članek »Dialogue with youth ‘is not a dialogue among “elites”’: problematization of dialogue with unorganized youth in the EU«.

Analiza dialoga z mladimi, ki se je  osredotočila na vključevanje neorganizirane mladine (mladi, ki niso člani mladinskih organizacij), je zajemala 177 dokumentov, primarno EU institucij pa tudi mladinskih organizacij od leta 1965 do 2018. Ključne ugotovitve članka so sledeče:

• Dialog z mladimi v Evropski skupnosti se je vzpostavil po letu 1968, ko je bila mladina dojeta kot problem, dialog z mladimi pa predstavljen kot rešitev na njihove protestne aktivnosti;
• Na prve dialoge v Evropski skupnosti na začetku 1970ih so bile povabljene zgolj mladinske organizacije, ki so podpirale delovanje Evropske skupnosti, kritična in neorganizirana mladina pa je bila izključena. Rezultat dialogov je bila vzpostavitev predstavniške institucije evropskih mladinskih organizacij – predhodnice današnjega Evropskega mladinskega foruma;
• Kot odgovor na krizo legitimnosti EU so se dialogi z mladimi okrepili v začetku 2000-ih, pri čemer so organizirani mladi okoli Evropskega mladinskega foruma vztrajali na vpeljavi »strukturiranega« dialoga, ki je pomenil dialog z mladimi prek mladinskih organizacij, problem nevključenosti neorganizirane mladine pa je ostal nerešen;
• Vključevanje neorganizirane mladine je tudi danes, po šestdesetih letih, ko dialogi z mladimi potekajo v okviru institucionaliziranega mehanizma Mladinskega dialoga, eden od ključnih problemov, ki, kot pokaže članek, služi kot način legitimiranja potrebe po mehanizmih dialogov z mladimi v EU.

Članek je dostopen na povezavi.