Zagon ljubljanske serije gostujočih predavanj o mednarodnih odnosih


Guzzini (7)V sredo, 24. 10. 2018, je na Fakulteti za družbene vede v okviru ljubljanske serije gostujočih predavanj o mednarodnih odnosih nastopil Stefano Guzzini, profesor mednarodnih odnosov na Univerzi Uppsala in na univerzi Pontifícia Universidade Católica do Rio de Janeiro, raziskovalec na Danskem inštitutu za mednarodne študije ter predsednik Srednje in vzhodnoevropskega združenja za mednarodne študije (Central and East European International Studies Association – CEEISA). Gre za večkrat nagrajenega avtorja, ki ni le globalno uveljavljeni akademik, temveč že dolgo časa aktivno prispeva tudi k razvoju znanosti in univerzitetnih programov mednarodnih odnosov na območju srednje in vzhodne Evrope, med drugim tudi z urednikovanjem Journal of International Relations and Development (JIRD) v letih 2004–2008, vrhunske znanstvene revije (IF = 1,25 (2017)), ki jo soizdajata Center za mednarodne odnose UL FDV in Palgrave in je uradna revija CEEISA. 

Profesor Guzzini je predaval o mednarodnih odnosih (MO) tik pred 100. obletnico nastanka te  znanstvene discipline. Kljub stoletnici se disciplina še vedno sooča z vprašanji svoje znanstvene relevantnosti, včasih celo obstoja kot samostojne discipline, pogosto pa tudi z vprašanji, kaj disciplino opredeljuje. Profesor Guzzini je ponudil tri možne odgovore. Esencialni pogled utemeljuje znanost o MO kot katero koli drugo družbeno vedo s svojim specifičnim predmetom proučevanja (npr. proučevanje vojne in miru, proučevanje transnacionalnih procesov). Funkcionalni pogled znanost o MO utemeljuje na podlagi opravljanja družbene funkcije (za vojskovanje, za mirovništvo, za vladanje – predpisovanje obnašanja države z drugimi državami). Oba sta pomanjkljiva, zato se zdi najprimernejši zgodovinsko-sociološki pogled, ki ponuja razumevanje, da je znanost o MO od nastanka izhajala iz obstoječega znanja drugih družboslovnih ved in hkrati na tem zgrajenih lastnih teoretsko-empiričnih spoznanj. Zato MO niso le interdisciplinarni, ampak disciplina z lastno identiteto. Njeno stalno refleksijo (tj. znanosti – teorije) s prakso MO ter prakse s teorijo o MO je profesor Guzzini označil kot supradisciplinarno. Slednje zahteva stalno dvojezičnost članov akademske skupnosti mednarodnikov, ki prevajajo znanost v prakso in obratno.

Posnetek celotnega predavanja si lahko ogledate TUKAJ.

Fotografije: Rok Dolenc