V mnogih delovnih okoljih se stiki med najbolje in najslabše plačanimi zaposlenimi hitro zmanjšujejo

Razlike v zaslužkih na delovnih mestih so v družboslovju premalo raziskana tema. Delovna mesta pa so v zadnjih desetletjih doživela globoke spremembe, ki vplivajo tudi na obseg razlik v zaslužkih med delavci v isti delovni organizaciji. Analiza povezanih podatkov o delodajalcih in delavcih v 12 državah: Kanadi, Češki, Danski, Franciji, Nemčiji, Madžarski, Japonski, Nizozemski, Norveški, Španiji, Južni Koreji in Švedski je pokazala, da povsod prihaja do vse večje izolacije bolje plačanih delavcev od drugih delavcev. V skoraj vseh državah ugotavljajo naraščajočo izolacijo najbolje plačanih delavcev na delovnem mestu in dramatično zmanjšanje stikov najbolje plačanih delavcev z najslabše plačanimi.

Avtorji raziskave, med njimi prof. dr. Aleksandra Kanjo-Mrčela s Centra za proučevanje organizacij in človeških virov, analizirajo dejavnike, ki vodijo v vse izrazitejšo ločenost med bolje in slabše plačanimi delavci. Med dejavnike uvrščajo: deindustrializacijo, zmanjševanje delovnih organizacij, prestrukturiranje (vključno z odpuščanjem, najemanjem storitev zunanjih izvajalcev, selitve dela dejavnosti v tujino) ter digitalizacijo. Ugotovitve analize odpirajo vprašanja o tem, kako k neenakostim prispevajo organizacijske prakse in spremembe na ravni delovnih mest ter spodbujajo prihodnje raziskave o vzrokih in posledicah segregacije delavcev po plačilu. 

Raziskava Velika delitev: segregacija najbolje plačanih delavcev v razvitih kapitalističnih gospodarstvih je prejela tudi Nagrado za izjemen znanstveni prispevek. Več o raziskavi je na voljo na povezavi. 

-----------------------------

Raziskava neposredno sledi 8. cilju trajnostnega razvoja (CTR 8): Dostojno delo in gospodarska rast, saj se osredotoča na neenakosti na delovnem mestu, zlasti glede plačilne segregacije.

Foto: Canva