Univerza in država


univerza in država

V sredo, 9. junija, je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani v okviru njene 60. obletnice potekal posvet Univerza in država.

Uvodne razmisleke so prispevali rektor prof. dr. Igor Papič ter nekdanja rektorja zasl. prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik in prof. dr. Ivan Svetlik.

Razpravo jo povezoval prof. dr. Rado Bohinc, avtor nedavno izšle monografije Univerza in država, ki podrobneje analizira visokošolsko zakonodajo ter sodno prakso in odločbe ustavnega sodišča na navedenih področjih.

Univerza je javna ustanova z ustavno zagotovljeno, vendar v praksi neuresničeno avtonomnostjo. Razlog za takšno stanje je njen zakonsko opredeljen položaj v družbi.

Sodelujoči so utemeljili pomembnost posebnega zakona, ki bo univerzo urejal ločeno.

Nacionalni program visokega šolstva (NPVŠ)  je pred desetimi leti ugotavljal, da se je slovensko visoko šolstvo v zadnjih letih spoprijemalo z veliko izzivi, na primer: premalo visokošolskega osebja, neustrezni prostori in oprema na nekaterih študijskih programih, visok odstotek študentov, ki študija ne konča, nizka raven internacionalizacije, premalo sodelovanja z gospodarstvom. Vsi ti izzivi veljajo večinoma še danes.

Podatki o primerjavah z razvitimi državami EU in OECD, kažejo naslednje:

1. Leta 2018 je po podatkih OECD 44 % starih od 25 do 34 let v državah OECD doseglo terciarno izobrazbo v primerjavi s 35 % pred desetletjem, kar je precej več kot je slovenski dosežek (30,2 %).

2. Po državnih sredstvih na študenta na javnih univerzah smo na 72,3 % povprečja držav OECD oz. 68,5 % povprečja EU-22.

3. Po podatkih EUROSTAT-a izdatki za RRD v terciarnem šolstvu zaostajamo za vsemi razvitejšimi državami EU. Danska in Švedska dajeta 1,01 % oz. 0,92 %, Finska 0,73 % ter Estonija in Nizozemska po 0,64 % BDP (Analiza IAS 2017). Za nami so le Hrvaška, Madžarska, Bolgarija in Romunija.

Delež bruto domačih izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost v BDP j v letu 2018 znašal 2,0 % BDP (izdatki poslovnega sektorja za RRD so 1,4 % BDP), kar je izpod EU-povprečja. Delež raziskovalnih sredstev v visokošolskem sektorju je v primerjavi z državnim raziskovalnim sektorjem majhen, med najmanjšimi v Evropski uniji.

Za večje učinke slovenskega visokega šolstva in večjo vpetost visokošolskega izobraževanja in raziskovanja v razvojna prizadevanja družbe v RS je treba posodobiti zakonodajo visokega šolstva, ki zdaj temelji na preživelem ZVIS.

Uresničevanje vizije o Sloveniji kot družbi znanja bo mogoče le, če visokošolsko izobraževanje in znanstveno raziskovanje v RS postane eno od prednostnih razvojnih področij.

 

 


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 10. junij 2021 | v kategoriji: