Svetovno investicijsko poročilo 2013

SVETOVNO INVESTICIJSKO POROČILO 2013
Globalne verige vrednosti: trgovina in investicije za razvoj
IZJAVA ZA JAVNOST  26.6.2013


Globalni tokovi neposrednih tujih investicij (TNI) so letu 2012 upadli za 18% na 1.351 milijard USD in so nižji kakor pred krizo. Večino prilivov so prejela razvijajoča gospodarstva, največji upad pa beležijo razvite (predvsem evropske) države. Kljub temu obseg globalne menjave in mednarodne proizvodnje narašča, vse bolj je odvisen od globalnih verig vrednosti, ki jih upravljajo transnacionalna podjetja.

Svetovno investicijsko poročilo 2013, ki je že 23. po vrsti, celovito predstavlja globalne trende neposrednih tujih investicij in z njimi povezane politike. Osredotoča se na globalne verige vrednosti ter vlogo mednarodne trgovine in  investicij za razvoj.

Globalni tokovi NTI so zaradi makroekonomske in politične nestabilnosti v letu 2012 upadli za 18% in so znašali 1.350 milijard USD, kar je nižje kakor pred krizo. Razvijajoča se gospodarstva so prvič prejela več prilivov kot razvite držav; torej več kot polovico vseh prilivov, ter prispevala približno tretjino odlivov neposrednih tujih investicij. Rast investicij bo tudi v prihodnje počasna, v letih 2013 in 2104 poročilo napoveduje možen povratek na pred-krizno raven, a scenarije spremlja precej tveganj, predvsem zaradi nižjih gospodarskih rasti  v državah EU in rastočih političnih tveganj v svetu.

Trend v investicijskih politikah ostaja polaren; države intenzivno privabljajo tuje investicije, jih hkrati bolj vključujejo v razvojne strategije, a regulatorni okvir postaja ostrejši in bolj selektiven, višajo se okoljski in socialni standardi, zavezanost k rezultatom in njihovo redno spremljanje. Spremembe pričakujemo tudi v bodoče, saj  se v letih 2014-2018 izteče veljavnost 350 sporazumom o zaščiti investicij, še dodatnih 1300 sporazumov pa se lahko kadarkoli prekine.

Osrednja tema letošnjega poročila so globalne verige vrednosti (GVV) in vprašanje, kako lahko prispevajo h krepitvi zmogljivosti in razvoju držav. Večina (preko 80%) današnje mednarodne menjave je vezana na GVV, ki jih upravljajo transnacionalna podjetja. Vključenost v GVV, prisotnost TNI in sodelovanja domačih podjetij v mednarodnih verigah vpliva na obseg doma ustvarjene dodane  vrednosti v izvozu, posredno pa torej na dohodke in delovna mesta.  

Slovenija potenciala vključevanja v globalne verige vrednosti ne izkorišča dovolj. Za uspešno povečevanje domače dodane vrednosti  in vključevanje v mednarodno menjavo  so pomembne tako TNI kakor oblikovanje domačih multinacionalnih podjetij.  Med razlogi za nizko raven vhodnih TNI v Sloveniji so neprijazno poslovno okolje, s konstantnimi ali celo rastočimi ovirami (na področju davkov in prispevkov, učinkovitosti administracije, trga dela,  likvidnosti, itd), slabo delovanje nekaterih institucij (predvsem pravnih) ter  rastoča nestabilnost. Enaki razlogi pa ob slabem upravljanju in vmešavanju politike ovirajo tudi rast in razvoj (za slovenske razmere) večjih domačih multinacionalnih podjetij, med katerimi so v zadnjih desetih letih mnoga oslabila svojo regionalno pozicijo. V zadnjem desetletju so pri vključevanju v globalne verige vrednosti relativno bolj uspešna majhna in srednje velika podjetja, ki postajajo vse bolj gibljiva in manj vezana na  Slovenijo.

UNCTAD
Center za medarodne odnose, FDV

Ženeva, 26.6. 2013                                                                                        Ljubljana, 26.6.2013

Dodatne informacije in gradiva:  andreja.jaklic@fdv.uni-lj.si