Odnos do hrane zrcali kulturo družbe.
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani je z otvoritvijo mednarodne konference o prihodnosti hrane, ki je potekala od 15. do 17. septembra, obeležila 60 let osrednje družboslovne fakultete v Sloveniji in s tem 60 let razvoja temeljnih družboslovnih disciplin, ki pomembno prispevajo k raziskovanju družbe in reševanju odprtih vprašanj prihodnosti.
Hrana je eden temeljnih kazalnikov, s katerimi se predstavljamo posamično in kot skupnost. Dojemanje hrane je močan kulturni označevalec, ki pogosto odraža odnos do razreda, rase, spola in identitete. Konferenca, ki se je osredotočila na prihodnost hrane, je v treh dneh združila 150 znanstvenikov, strokovnjakov iz prakse, komunikatorjev, novinarjev in splošno javnost, ki hrano razumejo kot središče mnogih najbolj zahtevnih družbenih vprašanj našega časa, prihodnost hrane pa središče pozivov k socialni pravičnosti.
Ločevanje lokacije pridelave, obdelave in potrošnje hrane je povzročila distanco tudi v odnosu do hrane. Dojemanje se je spremenilo, zahodna družba temelji na ideji poceni hrane, ki pa v resnici ne obstaja, ker zanjo vedno nekdo plača visoko ceno, bodisi s poceni delovno silo bodisi zaradi škropiv izumirajoči organizmi. Samo z dojemanjem prave vrednosti hrane in izkoriščanjem njene moči lahko upamo, da bomo uspeli na našem prenatrpanem in pregretem planetu. Z vrednotenjem hrane in zavestnim oblikovanjem sveta pa se lahko približamo sanjam o zdravi, pošteni in odporni družbi. Več o tem je povedala Carolyn Steel v svojem predavanju z naslovom Sitopia: How Food Can Save the World.
Dr. Alexandra Sexton (Univerza Sheffield, VB), ki se med drugim ukvarja s prehranskimi inovacijami, še zlasti z visoko tehnološkimi alternativami mesnih in mlečnih izdelkov, je v svojem predavanju Feeding the world Silicon Valley-style: Place, promise and the future of protein izpostavila: »Pri širjenju možnosti za pridelavo hrane ne smemo zgolj razširjati tržne ponudbe, saj je to v nasprotju z obljubami o zmanjšanju živinoreje in predelane mesne prehrane, ampak jih zamenjati. Da bi dosegli cilj trajnostne proizvodnje hrane je potreben razvoj inovativnih prehranskih tehnologij.«
Konferenca je predstavila različne vizije za bolj trajnostne in regenerativne oblike proizvodnje in potrošnje hrane. V ospredje je postavila »hrano za prihodnost« in vlogo komuniciranja pri uvajanju sprememb v prehranjevanju na ravni proizvodnje, distribucije in potrošnje hrane. Sodelujoči na konferenci so med drugim razpravljali o prehranski suverenosti in pravičnosti, živilskih odpadkih, vplivu hrane na podnebje, o hrani v času COVID-19, etičnih vidikih hrane in tehnoloških inovacijah v prehranjevalni verigi.
Dekanja Fakultete za družbene vede UL prof. dr. Monika Kalin Golob je v uvodnem nagovoru spomnila: »Tudi v literaturi je hrana redko zgolj hrana: običajno je metafora občutenja sveta, družbe – in pogosto je njena metaforična vloga kritika družbe. Potekajoča konferenca nas spodbuja k novim razmislekom našega soobstoja v zdravi družbi prihodnosti.”
Po besedah prof. dr. Priscille Claeys pri tem ne smemo pozabiti na možnost oblikovanja novih človekovih pravic, ki so posledica in potreba novih družbenih razmer. Simbol tega trenda je leta 2018 sprejet novi mednarodnopravni instrument za zaščito pravice kmetov, malih proizvajalcev hrane in kmetijskih delavcev. Približno milijarda ljudi živi v lakoti, neverjetno je, da jih kar 80% živi na podeželju. Pri tem poudari, da je pot do novih opredelitev pravic politična oz. je za sprejetje potrebno upoštevati politični sistemski okvir: pravice je potrebno najprej opredeliti in jih nato v skladu s sistemom prenesti do odločevalcev. Več o tem si lahko ogledate na njenem predavanju: Redefining Human Rights From Below. Peasant Movements and the Recognition of New Rights
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 18. september 2021 | v kategoriji: FDV