Revija Javnost prinaša rezulate raziskav aktualnih razmer v medijih

Zadnja lanska številka Suplementa revije Javnost – The Public prinaša osem znanstvenih člankov v slovenskem jeziku z rezultati raziskav, ki so potekale v zadnjih dveh letih in se večinoma nanašajo na aktualne razmere v medijski krajini, kakor tudi na splošnejše strukturne spremembe javne sfere, ki so rezultat digitalizacije in platformizacije družbenega komuniciranja ter političnih in ekonomskih dejavnikov. Revija Javnost (ang. The Public), ki izhaja od leta 1994, objavlja izvirne družbene članke, ki obravnavajo vprašanja javne sfere na mednarodni in interdisciplinarni ravni, spodbujajo razvoj teorije in raziskav ter pomagajo pri razumevanju kulturne raznolikosti.

Vsi v zadnji številki objavljeni članki so prosto dostopni na spletni strani revije Javnost (do njih pa lahko dostopate tudi prek v nadaljevanju naštetih povezav).

Slavko Splichal v članku »Kriza javnosti in podružbljanje novinarstva« obravnava transformacijo novinarstva v času ekonomije pozornosti ter trdi, da novinarstvo temelji na načelu javnosti in ne na instrumentalni racionalnosti, ki ji je v času pospešene digitalizacije vse bolj podvrženo. Prav tovrstna instrumentalnost vodi v procese deprofesionalizacije in osiromašenja novinarstva.

Besedilo »Zapleteno je: protipolno razmerje med globalnimi digitalnimi platformami in slovenskimi mediji«, ki sta ga spisala Jernej Kaluža in Sašo Slaček Brlek (tudi gostujoča urednika tokratne številke Javnosti), skuša celostno obravnavati kompleksno razmerje med tradicionalnimi mediji in družbenimi omrežji. Kot pokaže študija, ki temelji na intervjujih z zaposlenimi v slovenskih medijih, to razmerje zaznamujejo elementi konkurenčnosti, pa tudi nesimetrija, saj postajajo tradicionalni mediji od družbenih omrežij vse bolj odvisni.

Razmerje med digitalnimi platformami in tradicionalnimi mediji obravnava tudi članek »Medijska etika in profesionalnost v digitalnem komunikacijskem okolju: odzivi izvajalcev medijske samoregulacije in regulacije« Tanje Kerševan Smokvina in Melite Poler Kovačič. Avtorici proučujeta regulativno neravnovesje v digitalnem komunikacijskem okolju, v katerem so platforme bistveno manj regulirane od medijev, in raziskujeta odzive izvajalcev medijske samoregulacije v štirih državah, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije. Študija razkrije podobnosti (in razhajanja) pri strategijah prilagajanja medijske samoregulacije v digitalnem okolju.

Članek Petra Sekloče »Strategije in poslovni modeli spletnih producentov novic v Sloveniji: prilagoditve tveganjem digitalizacije« analizira razpad dvotirnega trga, na katerem so do razmaha digitalizacije delovali producenti novic. Njihove glavne stranke so bili oglaševalci in občinstvo, zdaj pa prvi odhajajo, drugi pa niso pripravljeni plačevati novic, kar povečuje poslovna tveganja spletnih novičarskih medijev. Na ta tveganja se nekateri odzivajo z multiprihodkovnimi poslovnimi modeli.

Članek Branka Bembiča in Igorja Vobiča »Koalicije preživetja v obdobju zatona časopisne industrije: študija primera« analizira učinke zatona časopisne industrije na razredne boje v novinarski panogi. S pomočjo poglobljenih intervjujev in analize dokumentov študija primera družbe Dnevnik d.d. razkriva razloge za proletarizacijo novinarjev. K tej pripomorejo predvsem brisanje zgodovinske ločnice med upravami in uredništvi medijskih hiš ter specifične strategije preprečevanja sindikalnega povezovanja delavcev v novičarski industriji.

Mojca Pajnik in Marko Ribać prispevata besedilo »Medijski populizem in afektivno novinarstvo: časopisni komentar o 'begunski krizi'«, ki proučuje pojavnost in reprodukcijo populizma v medijskem poročanju in interpretaciji migracij med leti 2015 in 2019. Članek, ki se osredotoča na diskurz v časopisnih komentarjih Dela in Slovenskih novic, med drugim pokaže na večjo pojavnost populizma v tabloidnem časopisu.

Članek Roka Smrdelja, Tjaše Učakar in Romana Kuharja »Marginalizacija intersekcijske perspektive: istospolna partnerstva in tujci na slovenskih novičarskih spletnih portalih« postavlja v ospredje vprašanje intersekcije (medijskih) reprezentacij istospolno usmerjenih oseb in tujcev na štirih slovenskih informativnih spletnih portalih (RTVSLO.si, 24ur.com, SiOL.net in Nova24TV.si) v času sprejemanja področne zakonodaje, vezane na obe družbeni skupini. Avtorji med drugim ugotavljajo, da v analiziranem diskurzu intersekcijska perspektiva ni bila prisotna, kar je prispevalo h krepitvi različnih artikulacij družbenega izključevanja.

Besedilo »Primer Sledilnik: meje mejnih objektov državljanskega organiziranja in podatkovnega kuratorstva«, ki ga prispeva Jan Kostanjevec, analizira skupnost Sledilnik, ki v času epidemije opozarja na problematični primanjkljaj v zagotavljanju podatkov v Sloveniji  in ponuja javne podatkovne storitve, zaradi česar je postala pomemben del javne podatkovne infrastrukture. Rezultati raziskave opozarjajo na problematičnost ideje o minimalni kooperativnosti pomembnih družbenih akterjev, ki v tovrstnih situacijah ni nujno zagotovljena.