Razprava Vključujoči in varni javni prostori: Splaknimo diskriminacijo obravnavala potrebo po ustvarjanju (univerzitetnega) okolja, ki bo bolj občutljivo za potrebe ranljivih in marginaliziranih družbenih skupin


DSC08267

Fakulteta za družbene vede UL in Filozofska fakulteta UL sta v torek 12. 11. organizirali razpravo Vključujoči in varni javni prostori: Splaknimo diskriminacijo, katere povod sta bili pobudi za vzpostavitev spolno nevtralnih toalet, ki sta bili v preteklem študijskem letu naslovljeni na vodstvi obeh fakultet. V ospredju dogodka, s katerim so organizatorji želeli razpravo z na videz nepomembnega vprašanja stranišč razširiti na samo bistvo problema, torej na izboljševanje življenja v današnji družbi za različne ranljive in izključene manjšine, so bili izzivi, s katerimi se dnevno srečujejo transspolne osebe, in predstavitev njihovih perspektiv ter izkušenj, ki so pomembno zaznamovane z izkušnjami nasilja in diskriminacije.

Na dogodku so sodelovale_li: asist. dr. Nina Perger in prof. dr. Tanja Rener s Fakultete za družbene vede, prof. dr. Milica Antić Gaber s Filozofske fakultete, Katja Sešek ter Edi A. Klobučar in Mark J. Užmah.

Izkušnje transspolnih oseb v vsakdanjem življenju je uvodoma predstavil Edi A. Klobučar. Med drugim se je navezal na diskriminacijo in nasilje, ki ga transspolne osebe doživljajo (tudi v okviru izobraževalnega sistema), in načine, na katere se s temi izkušnjami spoprijemajo. V nadaljevanju je Mark J. Užmah povzel pobudo za uvedbo spolno nevtralnih stranišč, ki jo je naslovil na Filozofsko fakulteto UL, in predstavil konkretna mnenja transspolnih oseb v zvezi s pobudo ter ustreznostjo oznak na tovrstnih straniščih.

Katja Sešek je predstavila rezultate nekaterih raziskav s področja diskriminacije transspolnih oseb. V nadaljevanju je povedala, da prostore težko naredimo varne za vse udeleženke_nce, moramo pa stremeti k temu, da jih naredimo čim varnejše. Ozaveščanje in izobraževanje o marginaliziranih in diskriminiranih temah je po njenem prepričanju etična in moralna dolžnost vseh.

Z njo se je strinjala tudi asist. dr. Nina Perger s Fakultete za družbene vede: »Naša odgovornost je, da – kot družbene akterke_rji, člani_ce institucij, tudi izobraževalnih – v teh visokih številkah prepoznamo družbeno realnost in transspolne osebe, ki za temi številkami stojijo in da v tem oziru ta razpon praks ne le prepoznamo in pripoznamo, temveč v imenu zavezništva in solidarnosti z ranljivimi in marginaliziranimi družbenimi skupinami tudi naslovimo.«

Podobno mnenje je delila tudi strokovnjakinja za spol prof. dr. Milica Antić Gaber s Filozofske fakultete: »Takšnim pobudam smo dolžni prisluhniti, dolžni smo narediti vse, kar je v naši moči, da univerzitetno okolje postane in ostane okolje, ki je občutljivo za potrebe vseh, nobena manjšina namreč ne more in ne sme biti preprosto spregledana; da iščemo rešitve za težave in probleme našega okolja tu in zdaj; da preizkušamo nove modele tudi v praksah, ki se na prvi pogled zdijo zadovoljujoče, nepotrebne sprememb, oz. povsem normalne ureditve.«

V nadaljevanju je prof. dr. Tanja Rener predstavila pobudo študentk in študentov 1. letnika podiplomskega študija Sociologija, modul Vsakdanje življenje, ki predlaga nadomestitev sedanjih oznak na toaletah s spolno nevtralnimi na Fakulteti za družbene vede. Izrazila je prepričanje, da večina negativnih in nestrpnih reakcij na pobudo, ki smo jim bili priča v zadnjem času, izhaja iz nerazumevanja. Po njenem mnenju številke iz raziskav posameznikov_nic z raznolikimi spolnimi identitetami, ki niso enake spolu, ki jim je bil pripisan ob rojstvu, in o diskriminaciji ter nasilju, s katerim se te transspolne osebe srečujejo, pričajo o nujnosti ustvarjanja bolj varnih javnih prostorov za vse, ne glede na njihove spolne identitete ali druge osebne okoliščine, zato je tudi po njenem prepričanju potrebno o prejetih pobudah razpravljati in sprejeti ustrezne intervence.  

 

Galerija


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 15. november 2019 | v kategoriji: FDV