Skoči do osrednje vsebine

Razmislek o vključujočem in trajnostnem mednarodnem razvoju


51636547677_7f5cebf8ff_o (002)Kakšne spremembe v mednarodnem ekonomskem sistemu so potrebne, če želimo doseči bolj vključujoče in trajnostne rezultate?

28. februarja je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV UL) v okviru Predavanj Kapuscinski o razvoju (Kapuscinski development lectures) potekalo predavanje Richarda Kozul Wrighta, direktorja oddelka za globalizacijo in razvoj pri Konferenci Združenih narodov za trgovino in razvoj. 

V svojem predavanju na temo vključujočega in trajnostnega mednarodnega razvoja je poudaril: »Ena kriza poveča verjetnost druge in poglobi skupno splošno škodo. Koncept polikriz tako poudarja vzročno interakcijo kriz v globalnih sistemih.« 

Opozoril je na potrebo po novem »Brettonwoodskem« sistemu (sistem denarnega upravljanja, ki je po Brettonwoodskem sporazumu iz leta 1944 vzpostavil pravila za komercialne in finančne odnose med ZDA, Kanado, zahodnoevropskimi državami, Avstralijo in Japonsko, je vzpostavil tudi Svetovno banko in Mednarodni finančni sklad): potreben je nov mednarodni ekonomski sistem, ki je drugačen od tistega, ki je nastal po 2. svetovni vojni, kjer so države globalnega Severa (razvite države) določale pravila gospodarskega sodelovanja in svetovnega gospodarstva. Potrebna je:

1) reforma mednarodnega finančnega sistema,
2) uskladitev režima mednarodne trgovine in naložb,
3) povečanje financiranja razvoja.

Da bi to delovalo, so potrebne bolj radikalne reforme na mednarodni ravni: 

1) Razširiti politični prostor in usklajevanje; Evropejci se ne bi smeli umikati iz Pogodbe o energetski listini. Pričeti z revizijo sporazumov o prosti trgovini in dvostranskih naložbenih pogodbah ter omejiti možnost enostranskega reguliranja tokov (vključno s kapitalskim nadzorom) in prekinitvijo posojanja po načelu „enak pristop za vse“; 

2) Onemogočiti izogibanje davkom od dohodkov pravnih oseb. Poleg projekta BEP (ang. Base Erosion and Profit Shifting Project), ki pomaga državam pripraviti ustrezno davčno zakonodajo za izogibanje davkom, predlaga tudi enoten sistem obdavčitve z globalno najnižjo davčno stopnjo, določeno na 20–25 odstotkov: vzpostavitev mednarodne institucije za konkurenco?

3) Pristopiti k odpisu dolgov: obsežen program odpisa dolga in nova pravila za pomoč državam v težavah z dolgovi v prihodnosti: vzpostavitev mednarodnega organa za dolg?

4) Ustrezno financirana globalna podnebna banka za podporo zelenim prehodom po vsem svetu, zlasti na jugu; 

5) Zeleni Marshallov načrt: prenos tehnologije in posebni prilagoditveni skladi za države v razvoju z različnimi mehanizmi financiranja, vključno s posebnimi pravicami črpanja sredstev (SDR) ter okrepljena  uradna razvojna pomoč. 

Več o obravnavani tematiki si lahko preberete v priponki.  

Zbrane so nagovorili prof. dr. Andreja Jaklič, prodekanja za znanstvenoraziskovalno dejavnost UL FDV, vodja predstavništva Evropske komisije v Ljubljani dr. Jerneja Jug Jerše in predstavnica UNDP Karen Cirillo. Po predavanju je sledila razprava s prof. dr. Majo Bučar (Center za mednarodne odnose UL FDV). 

»Predavanja Kapuscinski o razvoju«, poimenovano po Ryszardu Kapuscinskem, poljskem poročevalcu in piscu, ki je poročal o državah v razvoju, skupaj organizirajo Evropska komisija, Program Združenih narodov za razvoj (UNDP) ter partnerske univerze. V Sloveniji je bila to na Univerzi v Ljubljani Fakulteta za družbene vede. 

»Vprašanja razpoložljivosti in dostopa do hrane, energije, novih tehnologij ter odpravljane visoke zadolženosti so bila v središču razprave, že ko se je gradil dosedanji svetovni red. V zgodovini so jih že uspešno reševali, a soočamo se z novimi, še nerešenimi razvojnimi dilemami. In učimo se lahko tudi od nekdaj manj razvitih, denimo od Kitajske. V času mnogoterih kriz je zares pomembno ponovno raziskovati in razumeti njihove vzroke in prepletenost, jih umestiti v zgodovino in študente učiti primerjav in iskanja posebnosti. Še posebej pa jih je pomembno učiti sodelovanja, tako v domačem kakor mednarodnem prostoru. Dobre rešitve in izhode iz krize je mogoče doseči le s sodelovanjem, odprtostjo za nove ideje, s pogledom na drugega in svet kot celoto,« je v svojem govoru izpostavila prof. dr. Andreja Jaklič, UL FDV.   

 

Fotografije: Rok Dolenc

Galerija


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 28. februar 2023 | v kategoriji: Dogodek, Znanost