Delovanja znanosti si danes ne moremo predstavljati brez različnih oblik znanstvenega sodelovanja


V začetku leta 2017 se je zakjučil projekt z naslovom Omrežja sodelovanja v slovenski znanosti.

Narava raziskovalnega dela je od začetkov nastanka moderne znanosti do danes doživela temeljite spremembe. Če se je razvoj znanosti nekoč opiral predvsem na rezultate individualnega dela, si danes delovanja znanosti, in to praktično na nobenem disciplinarnem področju,  ne moremo predstavljati brez različnih oblik znanstvenega sodelovanja

Raziskovalna skupina pod vodstvom prof. dr. Anuške Ferligoj, v katero so bili vključeni  raziskovalci treh raziskovalnih centrov, delujočih na Fakulteti za družbene vede (Anuška Ferligoj, Luka Kronegger, Patrick Doreian, Marjan Cugmas in Anja Kolak iz Centra za metodologijo in informatiko,  Franc Mali, Blanka Groboljšek in Toni Pustovrh iz Centra za proučevanje znanosti ter Hajdeja Iglič iz Centra za za evalvacijske in strateške raziskave), je v okviru temeljnih  raziskovalnih projektov »Dinamika so-avtorskih omrežij slovenskih raziskovalcev«, »Omrežja sodelovanj v slovenski znanosti«, ter projekta podprtega s strani ESF, »Social Influence in Dynamic Networks« proučevala znanstveno sodelovanje  med raziskovalci v Sloveniji.  Osredotočila se je na analizo znanstvenih omrežij, ki temeljijo na so-avtorskih objavah.

Ključna značilnost izvedenih projektov je bila kombinirana uporaba tako kvantitativnih kot  kvalitativnih pristopov. V raziskavah, zasnovanih s ciljem, da ponudijo možno strokovno oporo  za vodenje raziskovalno-razvojne politike v Sloveniji, se je posebno pozornost namenilo vsebinskim analizam in ocenam različnih dejavnikov, ki vplivajo na medsebojno znanstveno sodelovanje raziskovalcev pri nas.  Ob vsebinskem preučevanju je bil v projektih močan poudarek na uporabi in razvoju naprednih metodoloških orodij za analizo dinamičnih omrežij, bločnega modeliranja, več-nivojskih regresijskih modelov,  združevanja v skupine in analize simbolnih podatkov.  

Poleg omrežij, temelječih na osebnih bibliografijah slovenskih raziskovalcev (ARRS, IZUM, SICRIS), sta bila vir  proučevanih podatkov še spletna anketa med raziskovalci, s poudarkom na osebnih motivih za sodelovanje, in  globinski intervjuji med izbrano skupino odločilnih akterjev znanstvene politike pri nas (vodstvo ARRS, vodstvo MŠZ, direktorji inštitutov itd.).

Izhodišče za raziskovanje so-avtorskih omrežij, sta poleg navezave na teoretska spoznanja iz sociologije znanosti in teorije socialnih omrežij, predstavljala dva raziskovalna pristopa: model malih svetov in mehanizem preferenčne izbire. Gre za tehnično relativno enostavna mehanizma, katerih delovanje v realnem znanstvenem okolju usmerja množica dejavnikov na nivoju posameznega raziskovalca, raziskovalne skupine, vede, celotne države itd. Rezultati analize so potrdili izhodiščno hipotezo o razlikah v sodelovanju raziskovalcev  naravoslovno oz. tehniško usmerjenih ved ter družboslovjem in humanistiko. Ob podrobnejši analizi se je izkazalo, da na nivoju posameznih disciplin delitev na dve skupini ni samoumevna, da sodelovanje raziskovalcev po disciplinah ne glede na vedo poteka z različnim tempom, intenziteto in se pri njih proučevani mehanizmi izražajo na različne načine.   Ena izmed zanimivejših ugotovitev raziskave je tudi vpliv znanstvenega sodelovanja raziskovalcev in strukture financiranja na količino in kvaliteto znanstvene produkcije, kjer so raziskovalci empirično potrdili, da razdrobljenost sredstev za znanstveno delovanje negativno vpliva na znanstveno odličnost.     

Proučevanje osebnih pogledov raziskovalcev z analizo anketnih podatkov je pokazalo, da je odločitev za sodelovanje v največji meri odvisna od povsem pragmatične ocene o razpoložljivosti raziskovalnih sredstev in pridobljenih koristi (na primer so-avtorske objave v uglednih mednarodnih revijah). Z anketo je bilo pokazano, da so-avtorstvo  pri znanstvenih publikacijah le delno pokriva znanstveno sodelovanje raziskovalcev. Razlike med znanstvenimi disciplinami so precej manjše, če se poleg so-avtorstev vključijo tudi druge oblike znanstvenega sodelovanja. Z italijanskimi raziskovalci so tudi pokazali, da je omrežje znanstvenega sodelovanja precej bogatejše, če se v omrežje poleg so-avtorstva vključi tudi sodelovanje pri raziskovalnih projektih in uredniških odborih, so-mentorstva pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih ter razprave o raziskovalnih vprašanjih s prijatelji in sodelavci. Te dodatne oblike znanstvenega sodelovanja so zbrali z globinskimi intervjuji. Pri oblikovalcih znanstvene politike pa se je izkazalo, da se znanstvena politika pri nas na načelni ravni zaveda pomena znanstvenega sodelovanja za dvig znanstvene odličnosti slovenskih raziskovalcev in večje odmevnosti njihovih del v tujini, da pa žal pri nas še ni izdelanih ustreznih mehanizmov, ki bi v okviru obstoječega evalvacijskega sistema spodbujali različne oblike znanstvenega sodelovanja.

Raziskovalna skupina je rezultate raziskovanja na treh projektih objavila v najbolj uglednih mednarodnih znanstvenih revijah s področja bibliometrike in družbenih študij znanosti kot so Scientometrics, JASIST, Social Networks, Science & Public Policy.  Rezultati raziskovanj so bili objavljeni tudi kot samostojna poglavja v knjigah, ki so izšle pri uglednih mednarodnih založbah kot so J. Wiley & Sons, Sage in Springer. Še posebej razveseljivo je dejstvo, da so njihove objave doživele v mednarodni znanstveni skupnosti zelo velik odmev, saj so objave v revijah v relativno kratkem času dosegle zelo visoko stopnjo citiranosti.

 

 

 


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 18. maj 2017 | v kategoriji: Raziskave