Pandemija COVID-19 je pospešila digitalizacijo, a hkrati poglobila digitalne neenakosti

Kdo ima več znanja o COVID-19 – gledalci TV ali uporabniki spletnih socialnih omrežij? Ali digitalni mediji nosijo del odgovornosti za odklonilen odnos do cepljenja? Kako je pandemija COVID-19 vplivala na učenje na daljavo v družinah z nižjimi dohodki? Kakšna je vloga neenakosti v digitalnih veščinah pri mobilizaciji socialne opore starejših odraslih? Kako algoritmi oblikujejo našo spletno izkušnjo?

To so le nekatera od ključnih vprašanj, o katerih so priznani mednarodni znanstveniki s področja raziskovanja digitalnih neenakosti, internetnih študij in družboslovne informatike razpravljali na simpoziju Digitalne neenakosti v postpandemičnem svetu. Simpozij je potekal v četrtek 15. junija na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani v organizaciji tamkajšnjega Centra za družboslovno informatiko. 

Na simpoziju so s predstavitvijo rezultatov različnih raziskav poskusili osvetliti več vidikov digitalnih neenakosti, ki so jih razdelili v tri tematske sklope: mediji, znanje o COVID-19 in odnos do ceplenja; vpliv pandemije na učenje na daljavo in mobilizacija socialne podpore ter digitalna zasebnost in algoritmi.  

V tematskem sklopu, ki je obravnaval digitalno zasebnost in algoritme je izsledke raziskave, ki je preučevala odnos med digitalnimi neenakostmi in algoritmično pismenostjo, predstavil dr. Andraž Petrovčič (UL, FDV). Algoritmična pismenost postaja pomembna veščina za uporabo interneta, saj večina ponudnikov spletnih storitev (npr. spletni iskalniki, družbena omrežja, zbiralniki novic) uporablja orodja umetne inteligence, da s pomočjo algoritmičnega odbiranja informacij prilagajajo spletne vsebine internetnim uporabnikom. Ker se algoritmično odbiranje lahko tudi zlorablja v različne namene (npr. pristransko informiranje javnosti), je zelo pomembno, da se uporabniki zavedajo prisotnosti algoritmov na spletu.

Rezultati raziskave:

• približno polovica uporabnikov interneta v Sloveniji se ne zaveda prisotnosti algoritmov na spletu, skoraj dve tretjini jih ne ve, kako ti algoritmi delujejo;
• nižjo stopnjo algoritmične pismenosti imajo predvsem starejši in nižje izobraženi uporabniki interneta, kar pomeni, da so ti najbolj verjetno izpostavljeni negativnim posledicam uporabe orodij umetne inteligence na spletu; 
• posamezniki z višjo stopnjo internetnih veščin se bolj zavedajo in več vedo o algoritmih na internetu;
• algoritmična pismenost pomembno določa načine, kako ljudje uporabljajo internet in splet.
  
   

Več o rezultatih raziskav iz drugih tematskih sklopov si lahko preberete na povezavi.