Otvoritev razstave Vsakdanje življenje zahodnosaharskih žensk in okrogla miza Ženske na konfliktnih območjih


Sahara009V okviru obeležitve mednarodnega dneva žensk je bila v sredo, 7. marca 2018 na Fakulteti za družbene vede otvorjena fotografska razstava Arneta Hodaliča in Katje Bidovec z naslovom Vsakdanje življenje zahodnosaharskih žensk. Razstavo je z uvodnimi besedami otvorila vodja Galerije FDV dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela. Besedo je nato prevzela ga. Fatma Mehdi Hassam, predsednica Nacionalne zveze zahodnosaharskih žensk, ki je na povabilo zavoda Reflektum, Središče za globalne družbene premisleke in Slovenskega sociološkega društva, v okviru projekta Zgodba pozabljenega zahodnosaharskega ljudstva, letos prvič obiskala Slovenijo. Razstavo si lahko v avli FDV lahko ogledate do konca meseca marca.

Zahodnosaharsko ljudstvo se že skoraj pol stoletja bori za uresničitev svoje pravice do samoodločbe, pravice, ki je bila z Ustanovno listino Združenih narodov in številnimi drugimi resolucijami in dokumenti priznana vsem ljudstvom sveta. Zaradi dolgotrajnosti konflikta in ujetosti v status quo, kjer ni ne vojne, a tudi miru ne, pa je primer Zahodne Sahare pogosto prezrt in pozabljen, zato je ga. Hassam izrazila globoko hvaležnost za izkazano zanimanje in solidarnost.

Po odprtju razstave se je pogovor o Zahodni Sahari in njenih ženskah nadaljeval v Veliki dvorani FDV, kjer je potekala okrogla miza z naslovom Ženske na konfliktnih območjih. Moderator razprave, novinar RTV Boris Vasev se je z gostjama go. Mehdi Hassam ter aktivistko in predsednico sindikata Mladi plus Teo Jarc, pogovarjal o vplivu vojne in nasilja na položaj ženskega spola v družbi ter o njihovem doprinosu k različnim aktivnostim namenjenim razreševanju konfliktnih situacij. S svojimi osebnimi izkušnjami iz zahodnosaharskih in palestinskih taborišč sta gostji osvetlili številne zanimive podobnosti in razlike med ženskami na teh dveh območjih.

Zahodnosaharke so si v okviru specifičnih okoliščin, v katerih njihovo ljudstvo živi že več generacij, uspele izboriti osrednjo vlogo v družbi. Ker so bili med 16-letno vojno praktično vsi moški na bojnih linijah, so bile prav ženske tiste ki so vzpostavile begunska taborišča in v njih postavile prve šole, zdravstvene domove in ostalo infrastrukturo. Po koncu vojne so ženske ostale aktivne na vseh področjih in danes zasedajo nekatera izmed najpomembnejših položajev pri vodenju taborišč in v okviru zahodnosaharske države v izgnanstvu.

Fotografije: Dejan Pečnik