Naša fakulteta in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve sta 6. aprila, ob 30-letnici članstva Slovenije v Svetu Evrope na Fakulteti za družbene vede organizirala okroglo mizo z naslovom "Vloga Sveta Evrope v novi evropski in svetovni arhitekturi".
Uvodni pozdrav na okrogli mizi je podal prof. dr. Iztok Prezelj, dekan Fakultete za družene vede Univerze v Ljubljani, ki je poudaril pomen podpore skupnim vrednotam, na katerih temelji Svet Evrope, na fakulteti. Gospa Tanja Fajon, podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, pa je podala uvodni nagovor, kjer je izpostavila pomen Slovenije in Sveta Evrope pri reševanju novih izzivov v spreminjajoči se mednarodne skupnosti.
Na panelni razpravi so sodelovali dr. Marko Bošnjak, prof. dr. Petra Roter, g. Matjaž Gruden, dr. Neža Kogovšek Šalamon in g. Branko Soban. Okroglo mizo je moderiral dr. Andraž Zidar, vodja Diplomatske akademije pri Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
Dr. Marko Bošnjak, sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), je izpostavil pomen individualnih pritožb in Sodišča za življenja posameznikov, ki so jim bile kršene pravice. Slovenijo je umestil med prijateljice ESČP, ki tudi precej skrbno izvršuje sodbe ESČP, tudi več zahtevnejših tožb, ki so pomembno zaznamovale življenja posameznikov, ko jim je Slovenija kršila človekove pravice. Pri reševanju novih izzivov 21. stoletja za ESČP je izpostavil, da Sodišče lahko pomaga pri varovanju najbolj šibkih. Ne more pa postati vrhovno sodišče za npr. vprašanja migracij. Potrebno bo ugotoviti, kako je mogoče obravnavati npr. vprašanje umetne inteligence in ugotoviti, kako lahko ta vpliva na najbolj osnovno podstat družbe – človekove pravice in vladavino prava. Med težavami ESČP je izpostavil dolgotrajne postopke in sodne zaostanke, ki še vedno predstavljajo eno ključnih težav.
Prof. dr. Petra Roter s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in predsednica Svetovalnega odbora Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin je izpostavila pomen etnične raznolikosti in njenega upravljanja na način, da bi države sistematično in kontinuirano skrbele za zagotavljanje enakosti vseh (ne glede na etnično, jezikovno, versko identiteto posameznikov) in za integracijo družbe kot celote ob spoštovanju manjšinskih pravic. Integracija družbe je dvosmeren proces, ki vključuje vse posameznike raznolike družbe, da skupaj poiščejo ustrezne rešitve, ki bodo raznolikost omogočale in jo pomagale osmisliti kot sestavni in dobrodošel del naših družb. Države namreč postajajo vedno bolj raznolike. Povzela je tudi delovanje Svetovalnega odbora Okvirne konvencije in izpostavila nekaj težav, s katerimi se odbor sooča pri svojem delu, ter vnovično sekuritizacijo manjšin, kar vpliva na negativen odnos do manjšinskih pravic, kot so zapisane v Okvirni konvenciji. Izpostavila je tudi, da v današnjih razmerah sprejem Okvirne konvencije najverjetneje sploh ne bi bil mogoč, čeprav je vsebina konvencije prav danes prepotrebna v praksi. Okvirna konvencija je namreč konvencija za vse, ne zgolj za manjšine in njihove pripadnike. Je konvencija o upravljanju raznolikih družb. Ocenila je, da je čas primeren za refleksijo, kako bi lahko učinkoviteje upravljali etnično raznolikost in zagotavljali dostop do manjšinskih pravic za vse pripadnike manjšin.
Matjaž Gruden, direktor za demokratično sodelovanje v Svetu Evrope, je izpostavil, da mnogi še danes ne razumejo pomena svetovne in evropske arhitekture za človekove pravice in procese demokracije. Svet Evrope v svojem bistvu ščiti in skrbi za zagotavljanje demokratičnih standardov zaščite človekovih pravic. Svet Evrope je piramida, na vrhu katere je Evropska konvencija za človekove pravice (EKČP), EKČP pa daje smisel in mandat organizaciji. Danes ne bi uspeli izpogajati sprejema EKČP - ne zgolj Okvirne konvencije. Izrazil je zaskrbljenost glede prihodnjega razvoja in glede tega, kaj Svet Evrope predstavlja, zagotavlja in omogoča. Živimo v času, ko vedno več držav namreč sprejema odločitve, ki so odkrito nasprotne zavezam Sveta Evrope. Skrbi tudi odnos mladih, povsod po Evropi, do demokracije. Teh problemov ni mogoče rešiti iz Strasbourga, vsekakor pa Svet Evrope pomaga državam članicam, da opravijo delo doma.
Dr. Neža Kogovšek Šalamon, članica Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), je predstavila delo komisije, katere delo ne izhaja iz konvencije. Usmeritve črpa iz sodb ESČP in drugih organizacij in odborov. Izpostavila je, da je trenutno najbolj aktualen dokument o pravicah LGBTQ+ skupnosti, ki je še v pripravi. Vsekakor pa bo ob objavi zaživel bogato življenje. Dr. Kogovšek Šalamon je izpostavila tudi, da nobena država na področju boja proti rasizmu in nestrpnosti ni imuna za kršitve. Vse se srečujejo s številnimi problemi. Konkretno je bilo za Slovenijo s strani ECRI izdanih poročil, ta pa so naslavljala različna področja in težave, s katerimi se srečuje tudi Slovenija kljub pogosto zelo ustrezni zakonodaji. Opozorila je tudi na povečanje nestrpnosti ob vseh večjih družbenih spremembah, katstrofah, vojnah. Največji izziv za delo ECRI predstavlja opozarjanje na neenakopravno obravnavo beguncev in na potrebo po preprečevanju sovražnega govora. Tudi diskriminacija in umetna inteligenca bosta pomembni temi.
Branko Soban, novinar, publicist in poročevalec z zasedanj Sveta Evrope, poroča o Svetu Evrope vse od aprila leta 2002. Tja se odpravlja, ker lahko v Strasbourgu sreča ljudi, pričevalce, zagovornike človekovih pravic in številne žrtve kršitev človekovih pravic, a tudi številne posameznike, ki v praksi uresničujejo norme in vrednote sveta Evrope. Zgodbe posameznikov, ki so kompleksne in pogosto tragične, je treba posredovati ljudem, ker zagotavljanje vrednot v praksi nikakor ni samoumevno. Je pa pogosto edini novinar - ne le iz Slovenije, ki spremlja seje, posluša ljudi, ki pridejo v Strasbourg povedati svoje izkušnje. Žal novinarske hiše danes ne namenjajo dovolj pozornosti dogajanju v Svetu Evrope, to je zgodbam posameznikov, ki so jim bile grobo kršene človekove pravice, in njihovih svojcev. Te zgodbe ne zagotavljajo obiskov spletnih strani in s tem denarja. Izpostavil je tudi, da je vrh Sveta Evrope v Reykjaviku, ki bo po 18 letih potekal maja letos in bo četrti vrh Sveta Evrope v njegovi zgodovini, potrebno izkoristiti za en cilj: da države članice znova potrdijo zavezo o pomenu in spoštovanju človekovih pravic.