Okrogla miza: Institucije, nevladniki in migranti o integraciji


V četrtek, 30. 5. 2019, so študenti na projektu Vzpostavljanje lokalne integracijske platforme: Migrantska perspektiva organizirali okroglo mizo. Dogodek sodi v serijo razprav, s katero želimo odpreti prostor za artikulacijo vprašanja integracije z vidika beguncev in begunk, študentov in študentk, migrantov in migrantk, prosilcev in prosilk za mednarodno zaščito. Z dogodki želimo pokazati, kako integracija deluje v praksi in kakšno vlogo bi morala imeti univerza pri grajenju vključujoče družbe.

Na prvi okrogli mizi smo o vprašanju integracije, kaj ta za koga sploh pomeni in kakšne so najpogostejše ovire pri njej, razmišljali skupaj z migranti, predstavnikom Ognjenom Radivojevićem – delavcem na področju integracije iz Slovenske Filantropije –, Joštom Žagarjem – aktivistom, ki se že nekaj let ukvarja z begunsko problematiko v Sloveniji – in Katjo Lozar Manfredo – prodekanjo za študijske zadeve na Fakulteti za družbene vede.

Sledila je diskusija, kjer so svoje mnenje podali tudi migranti. Poleg bolj praktičnih težav kot so iskanje zaposlitve, odpiranje bančnega računa in stanovanjska problematika, smo se ukvarjali z vprašanjem vloge univerze kot avtonomne institucije. Spregovorili smo o vlogi države, ki s financiranjem nevladnih organizacij levji delež integracije prepusti le tem, pri čemer ne razmišlja o uvedbi programov, ki bi prišlekom omogočili lažjo vzpostavitev novega življenja. Še vedno namreč vlada prepričanje, da bodo po nekaj letih krenili na »Zahod«, s čimer bo Slovenija rešena trenutnih težav na področju integracije. To je razvidno tudi iz zakonodaje, ki določa, da lahko prosilec za mednarodno zaščito do trga dela dostopa šele po 9 mesecih.

Razmišljali smo tudi o alternativnih možnostih nastanitve, kot je na primer tržaška odločitev decentralizirane integracije, ki migrante namesto v azilne domove nastani v najemniška ali prazna stanovanja po mestu. S tem vzpostavi sobivanje z lokalnim prebivalstvom in tako med drugim razbija stigmo, ki se pogosto, sploh zaradi sovražnih propagand, vzpostavlja okoli ranljivih skupnosti, hkrati pa omogoča lažje spoznavanje navad novega kraja. Okrogle mize se je udeležil tudi Davor Buinjac, predstavnik oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, ki se v bližnji prihodnosti namerava posvetiti problematiki integracije. Zaključili smo z ugotovitvijo, da je vprašanje integracije nujno nasloviti, saj postopki pridobitve mednarodne zaščite trajajo od 6 mesecev pa do več let (tudi do 4 leta).

Galerija


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 05. junij 2019 | v kategoriji: FDV