Odrinjena stara ogledala: starostna diskriminacija in trpinčenje starih delavcev


Anja

Fakulteta za družbene vede je v sodelovanju s Sindikatom novinarjev Slovenije in zavodom OPRO v petek, 21. junija 2019, organizirala javno razpravo Odrinjena stara ogledala: starostna diskriminacija in trpinčenje starih delavcev v okviru študentskega inovativnega projekta za družbeno korist Medijske reprezentacije starosti in trpinčenje starih v novinarskem poklicu, v katerem so sodelovali študentke in študenti sociologije, novinarstva, družboslovne informatike ter prava: Tim Gaberšek, Kaja Klasinc, Žana Marušič, Eva Mihalinec, Luka Mofardin, Jan Prah, Anja Šeme, Klara Širovnik, Jan Vranjek, Nina Žnidaršič.

Alenka Švab, profesorica sociologije ter raziskovalka na Fakulteti za družbene vede ter vodja projekta, je javno razpravo in predstavitev preliminarnih ugotovitev odprla z besedami, da so teme, ki so povezane bodisi s starimi bodisi s trpinčenjem na delovnem mestu, v veliki meri potisnjene na družbeni rob.

Prvi del javne razprave je bil tako usmerjen v sociološke vidike raziskovanega problema, ki jih je predstavila študentka sociologije Eva Mihalinec, in v pravne vidike trpinčenja na delovnem mestu, ki jih je predstavil študent prava Tim Gaberšek, ter glavnih rezultatov analize medijskih reprezentacij starosti in starih v tiskanih dnevnih časopisih Delo, Večer in Slovenske novice za leta 2004, 2008, 2011, 2014, 2018, ki jih je predstavila študentka sociologije Anja Šeme. V volilnih letih od leta 2004 do 2018 je časopis Delo največ poročal o pokojninskemu sistemu in pokojninah ter o zdravstvenih in socialnih storitvah, čemur so sledili še prispevki o starosti in staranju. Najmanj se je v teh medijih razpravljalo o mobilnosti in infrastrukturi za stare ter o materialni prikrajšanosti in revščini.

V teh letih so predvsem poudarjene teme, ki zadevajo aktualni državni proračun in krepijo prepričanje, da so stari ljudje v prvi vrsti družbeno breme. Strukturni problemi, kot so revščina, urejenost okolja in prilagojenost infrastrukture starim ljudem, so manj izpostavljeni; potreba po zagotavljanju višje kakovosti življenja, boljšega položaja na trgu dela in demarginalizacija starosti pa skoraj potisnjenih na rob.

Povabljeni strokovnjaki in strokovnjakinja so ugotovitve preliminarne analize na kratko komentirali in nato spregovorili tudi o širši problematiki trpinčenja starih delavcev in delavk v kontekstu staranja delovne sile in starostne diskriminacije. V pogovoru so se osredinili predvsem na položaj delavcev v novinarskem poklicu.

Maja Megla, nekdanja novinarka na Delu in avtorica knjige Stres, kuga sodobnega časa, ima s trpinčenjem na delovnem mestu konkretne izkušnje;  

Sekretar na Inšpektoratu RS za delo Mladen Markota je povedal, da je prisotna epidemija nizke kulture medsebojnega pogovora (komunikacije). Na Inšpektoratu RS za delo so lani prejeli 309 kršitev na delovnem mestu; prijave so bile pretežno anonimne (99 %), zgodile pa so se šele po prenehanju delovnega razmerja. Največ prijav so prejeli s strani javnega sektorja, saj so tam službe najbolj stabilne.

Aljoša Gadžijev, svetovalec Zagovornika načela enakosti, je poudaril, da je starost ena izmed posebnih okoliščin, ki lahko zadeva diskriminacijo na delovnem mestu. Predstavnik Zagovornika je omenil, da se malo starih ljudi, ki doživljajo trpinčenje na delovnem mestu, obrnejo nanje; in poudaril, da je lahko Zagovornik posrednik med delodajalcem in delavcem, ki se znajdeta v konfliktni situaciji.

Direktor zavoda OPRO, Otto Gerdina, je povedal, da je največja nevarnost, da žrtev ponotranji predsodke, ki se pogosto okrepijo v kontekstu trpinčenja na delovnem mestu.

Okroglo mizo je povezovala Klara Širovnik, študentka novinarstva in sodelujoča pri študentskem projektu.

Avtor fotografij: Jan Prah

Galerija


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 23. junij 2019 | v kategoriji: FDV