Nova objava v ugledni reviji 'Foreign Policy Analysis' (avtorji: Anže Burger, Igor Kovač, Staša Tkalec)


1

Zakaj države izdajajo in sprejemajo priporočila v postopku Univerzalnega periodičnega pregleda (UPP) človekovih pravic v okviru Združenih narodov (ZN)? To je bilo osrednje raziskovalno vprašanje, ki so si ga v raziskavi zastavili izr. prof. dr. Anže Burger (predstojnik Centra za mednarodne odnose na FDV UL), Igor Kovač in dr. Staša Tkalec. Študija predstavlja pomemben prispevek v raziskovanju učinkovitosti delovanja tega pomembnega instrumenta ZN za spodbujanje varovanja človekovih pravic in institucionalizirane prakse globalnega diskurza o človekovih pravicah. 

UPP je najbolj (ali celo edini) inovativni segment reforme ZN iz leta 2006 na področju človekovih pravic. V nasprotju s predhodno državnospecifično in selektivno obravnavo človekovih pravic v Komisiji ZN za človekove pravice je njen naslednik, Svet ZN za človekove pravice, s postopkom UPP v prakso uvedel prvi univerzalni postopek kolegialnega preverjanja na področju človekovih pravic. V okviru postopka je vsaka država pregledana enkrat v obdobju petih let, vsaka država članica ZN pa lahko državi v pregledu izda priporočilo na poljubnem področju človekovih pravic. V članku avtorji analizirajo preko 56.000 priporočil, ki so bila izdana v prvih dveh ciklih UPP, ter analizirajo dejavnike izdajanja priporočil in odzive nanje s strani držav v pregledu. Analiza obravnava vprašanje regionalizma v globaliziranem diskurzu o človekovih pravicah in preverja, v kolikšni meri je mehanizem UPP spodbudil univerzalnost in globalno kulturo človekovih pravic.

Rezultati raziskave pokažejo, da je najpomembnejši dejavnik identificiranega regionalizma varstva človekovih pravic znotraj mehanizma UPP v pretežni meri posledica vpliva geografske razdalje med državami izdajateljicami in prejemnicami priporočil. Države, ki so bližje druga drugi, izdajajo priporočila pogosteje, vendar so njihova priporočila s strani držav v pregledu sprejeta bolj redko od priporočil bolj oddaljenih članic ZN. Empirični model vključuje vrsto drugih dejavnikov izdajanja in sprejemanja UPP priporočil, ki jih razvrstimo v tri sklope: kapacitete države, mednarodna struktura in mednarodne institucije. Na izdajanje priporočil poleg geografske razdalje vplivajo tudi velikost in razvitost države, zgodovinske kolonialne vezi, konflikti med državama, stanje zaščite človekovih pravic, trda moč ter članstvo v Varnostnem svetu ZN in Svetu ZN za človekove pravice. Na verjetnost, da država v pregledu sprejme priporočilo, vplivajo specifičnost priporočene akcije, intenzivnost trgovinskih povezav med državama, usklajenost v mednarodni politiki, trda moč in stanje zaščite človekovih pravic v državi. Poleg identificiranega vpliva geografije na spodbujanje varstva človekovih pravic znotraj mehanizma UPP raziskava izkazuje pomemben prispevek k obstoječi literaturi o UPP s tem, da proučuje vsa področja človekovih pravic, upošteva mnoštvo strukturnih, političnih in ekonomskih dejavnikov, obravnava obe fazi UPP mehanizma (izdajanje in sprejemanje priporočil) ter analizira dva zaključena UPP cikla v celoti.

Članek je objavljen v ugledni reviji 'Foreign Policy Analysis' in dostopen tukaj



Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 28. september 2021 | v kategoriji: Mednarodno