Neodločeni glede cepljenja potrebujejo usmerjene strategije za večjo samozavest pri zdravstvenih odločitvah

Leta 2021 je imela Slovenija eno najnižjih stopenj precepljenosti v EU, pri čemer so bili posamezniki, mlajši od 37 let, med najbolj neodločenimi. Kaj je vplivalo na njihove odločitve? Študija, ki temelji na integriranem modelu Zdravstvenega prepričanja (HBM) in Teorije načrtovanega vedenja (TPB), je raziskovala ključne dejavnike, ki oblikujejo namen in vedenje glede cepljenja med mladimi, starimi od 15 do 30 let. Na podlagi podatkov 507 anketirancev so avtorice raziskave ugotovile naslednje vzorce: 

• 45,8 % je bilo cepljenih – večinoma stari 23–26 let, z višjo izobrazbo in boljšim finančnim stanjem,
• 30 % je zavrnilo cepljenje – pogosteje mlajši (15–18 let) in starejši (27–30 let), pogosto z nižjo izobrazbo in močnejšim prepričanjem v teorije zarote ter
• 12,4 % je omahovalo, medtem ko je 11,8 % nameravalo cepljenje opraviti kasneje, pri čemer sta na odločitev najbolj vplivala zaznavanje tveganja in samozavest pri sprejemanju zdravstvenih odločitev.

Ugotovitve študije lahko pomagajo oblikovalcem zdravstvenih politik in strokovnjakom pri optimizaciji pripravljenosti mladih na cepljenje ter nudijo dragocene vpoglede za obravnavo drugih cepljenj, prihodnjih izbruhov nalezljivih bolezni in izvajanje učinkovitih zaščitnih ukrepov. Intervencije je treba prilagoditi glavnim razlogom za necepljenje, pri čemer naj bodo prednostne ciljne skupine tiste z največjim potencialom za spremembo vedenja. Tisti, ki so cepljenje zavrnili, morda niso najučinkovitejša skupina za začetno osredotočanje. Namesto tega je primernejše osredotočiti se na zamudnike, ki med necepljenimi izkazujejo največjo pripravljenost za cepljenje in potrebujejo ciljno usmerjene strategije, kot so: 

• boj proti dezinformacijam za zmanjšanje prepričanj v teorije zarote,
• krepitev zaupanja v znanost s transparentno komunikacijo ter
• pomoč mladim pri večji samozavesti glede zdravstvenih odločitev.

Za boljšo precepljenost morajo biti intervencije prilagojene specifičnim oviram vsake skupine. 

Več o raziskavi doc. dr. Sare Atanasove, prof. dr. Tanje Kamin in doc. dr. Nine Perger  o nameri in vedenju glede cepljenja proti COVID-19 med mladimi v državi Evropske unije z nizko stopnjo precepljenosti si lahko preberete na povezavi.

Foto: Freepik, JMIR