Na spletu nakupuje 77 % slovenskih najstnikov

10. februarja obeležujemo dan varne rabe interneta 2026. Na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si opozarjajo, da so slovenski najstniki spletni potrošniki in so izpostavljeni vsem tveganjem, ki jih spletno nakupovanje prinaša. Zato so letošnji dan varne rabe interneta posvetili temi Mladi potrošniki na spletu. 

Spletno nakupovanje

Slovenski najstniki poleg družbenih omrežij in aplikacij za sporočanje internet uporabljajo tudi za nakupovanje. So pogosti obiskovalci spletnih trgovin, kjer spremljajo ponudbo in iščejo čim bolj ugodne cene. Po podatkih Statističnega urada iz lanskega leta je vsaj enkrat na spletu že kupovalo 93 %, v zadnjih treh mesecih pred anketo pa 68 % mladih starih od 16 do 24 let. 

Raziskava Krepitev digitalnega državljanstva v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki so jo v lanskem letu naredili na Centru za družboslovno informatiko UL FDV v okviru projekta DIGI.DR , je pokazala, da na spletu nakupuje 72 % osnovnošolcev od 12 do 15 let in 84 % srednješolcev. Osnovnošolci pa so celo nekoliko pogostejši nakupovalci kot srednješolci, saj vsaj nekajkrat na teden nakupuje 27 % osnovnošolcev in 23 % srednješolcev. Več nakupovalk je sicer med dekleti kot fanti. 

Problematika spletnega oglaševanja

Veliko izdelkov na spletu spoznamo prek oglasov, zato moramo biti pozorni na taktike, ki jih uporabljajo spletne strani in družbena omrežja pri oglaševanju. Predvsem mlajši najstniki še nimajo dovolj razvitega kritičnega mišljenja, da bi lahko prepoznali trike, ki jih napeljujejo k nakupu stvari, ki jih ne potrebujejo. Družbena omrežja in tudi spletne trgovine zbirajo naše podatke, kot so ime, starost, kaj nas zanima in kaj nam je všeč, koga spremljamo in kje smo, ter na ta način prikazujejo oglase ali izdelke, posebej prilagojene nam. S tem izkoriščajo naša čustva in nas prepričujejo, da nekaj nujno potrebujemo, čeprav to sploh ne drži. Zgoraj omenjena raziskava DIGI.DR je pokazala, da je 70 % najstnikov starih med 12 in 15 let opazilo, da jim družbena omrežja (TikTok, Instagram, YouTube itd.) prikazujejo oglase na podlagi tega, kar jim je všeč, 83 % od teh pa je poročalo, da jih takšno oglaševanje moti. Omeniti velja, da je po pravilih Akta o digitalnih storitvah platformam prepovedano mladoletnikom prikazovati oglase, na podlagi o njih zbranih podatkov. 

Tudi vplivneži in vplivnice velikokrat promovirajo različne izdelke, ne da bi jasno povedali, da gre za oglase (čeprav so po zakonu obvezani to storiti), kar lahko vodi v hitre in nepremišljene nakupe. Samo zato, ker otrokov najljubši vplivnež nekaj promovira, še ne pomeni, da to res uporablja ali da je izdelek dober. Ista raziskava je pokazala, da zna samostojno in brez pomoči prepoznati plačane objave 63 % osnovnošolcev starih od 12 do 15 let in 78 % srednješolcev. Kar 8 % srednješolcev in 19 % osnovnošolskih najstnikov pa priznava, da ne zna ločiti oglasov od vsebin. 

Več o dnevu varne rabe interneta si lahko preberte na povezavi.  

Foto: Vitaly Gariev, Unsplash