Mikrodokazila za hitrejši prenos visokošolskih znanj v prakso v slovenskem visokošolskem sistemu že čez dve leti?

Fakulteta za družbene vede je 5. aprila gostila posvet Univerze v Ljubljani o mikrodokazilih. Mikrodokazila so potrdila o pridobljenih znanjih v krajših, prožnejših in dostopnejših učnih izkušnjah, kjer so v ospredju potrebe udeležencev, zaposlovalcev in družbe. 

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVŠZI) je začelo mikrodokazila v slovenski visokošolski izobraževalni proces postopoma uvajati leta 2022 z razpisom pilotnih projektov za prenovo visokega šolstva za zelen in odporen prehod, ki je del Reforme visokega šolstva Mehanizma za okrevanje in odpornost.  

Duša Marjetič, vodja sektorja za visoko šolstvo na MVŠZI, je povedala, da je interes za mikrodokazila velik ter pohvalila hitrost njihovega razvijanja in uvajanja na Univerzah in njihovih članicah. Pojasnila je, da bi lahko mikrodokazila v slovenski izobraževalni sistem uradno uvedli že v enem ali dveh letih, kar je tri leta hitreje od prvotnih načrtov. Kot ključno prednost mikrodokazil je izpostavila hitrejši prenos visokošolskih znanj v prakso. Poudarila je, da bodo mikrodokazila omogočala hitrejše prekvalifikacije ali dokvalifikacije zaposlenih za odzive na spremembe v poslovnem okolju (pa tudi družbi nasploh). Na ministrstvu se tako osredotočajo tudi na ozaveščanje delodajalcev o spremembah in priložnostih, povezanih z mikrodokazili. Ministrstvo prav tako intenzivno sodeluje z Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS)  pri uokvirjanju mikrodokazil v sistem visokošolske kakovosti v Sloveniji. Tako bodo mikrodokazila umeščena v sistem kakovosti in tudi mednarodno primerljiva. 

Prorektorica Univerze v Ljubljani prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat je dodala, da Univerza v Ljubljani že pripravlja majhne učne enote, ki jih bo ponudila različnim skupinam: študentom, alumnom, tistim, ki se želijo do-izobraziti v sklopu vseživljenjskega učenja, podjetjem, civilni družbi in ostalim deležnikom, ki želijo biti za reševanje raznolikih izzivov v lokalnem, nacionalnem in globalnem okolju opolnomočeni z dodatnimi znanji in veščinami. Izpostavila je, da so mikrodokazila izjemno pomembna tudi za širši premislek o vlogi Univerze v družbi ter o njenem poslanstvu in viziji.

Lyndsey El Amoud z Univerze v Corku (University College of Cork – UCC) je predstavila, kako so med prvimi mikrodokazila v visokošolski sistem uvedli na Irskem. Pri tem je poudarila, da so na Irskem izhajali iz pristopa osredotočenosti na uporabnika ter veliko pozornosti namenili partnerstvom s podjetji, državnimi in lokalnimi ustanovami ter ostalimi deležniki, saj so se le tako lahko odzvali na širok spekter potreb različnih skupin po raznolikih izobraževanjih. Njihov cilj je namreč z mikrodokazili nasloviti vse zainteresirane posameznike in skupine ter jih z ažurnimi znanji in veščinami opolnomočiti za reševanje ne le ekonomskih, pač pa tudi družbenih, okoljskih in drugih izzivov.

Posvet se je zaključil z delavnicama, na katerih so predstavniki članic UL razpravljali o možnostih uvajanja mikrodokazil na različna področja in oblikovali svoja mikrodokazila. Pri tem so kot glavno ugotovitev izpostavili, da je čedalje več potreb po prilagajanju spremembam na trgu dela, podnebnim spremembam in pridobivanju novega znanja, zato industrija potrebuje zaposlene, ki se lahko s pomočjo mikrodokazil učinkovito spopadajo s spremembami.