Eden od pogojev za učinkovit in pravični zeleni prehod je interdisciplinarno povezovanje. Most med družboslovnimi in okoljskimi znanji je v Ljubljani znova vzpostavila petdnevna Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023.
Čeprav se mladi zavedajo, da prejšnji pristopi k reševanju okoljskih problemov niso prinesli pričakovanih rezultatov, da bodo odločitve, ki jih sprejmemo danes, najbolj vplivale nanje in da bodo živeli v slabšem okolju kot sedanje generacije, jim primanjkuje znanja, da bi začeli z drugačnim pristopom k okoljskim vprašanjem. Da bi lahko delovali kot zeleno aktivni državljani, je potrebno znanje glede možnosti sprememb na sistemski ravni ter preseganja antropocentričnih in tehnoloških pristopov k okoljskim vprašanjem in njihovemu reševanju, ob upoštevanju različnih okoljskih konceptov razvoja ter okoljske in ekološke etike. Le tako se bodo mladi lahko učinkoviteje vključili v procese odločanja, ko bo potrebno reševati vprašanja življenjskih razmer.
Nova znanja s področja politične ekologije med 21. do 25. avgustom na Fakulteti za družbene vede (brezplačno) pridobva več kot 120 udeležencev in udeleženk iz Slovenije in tujine, skupno iz več kot 30 držav: Hrvaške, Poljske, Belgije, Nizozemske, Madžarske, Velike Britanije, Avstrije, Nemčije, Italije, Slovaške, Romunije, Španije, Češke, Švedske, Finske, ZDA, Kanade, Srbije, Mozambika, Egipta, Tajske, Singapurja, Turčije, Gruzije, Indonezije in drugih.
»To poletno šolo vidim kot začetek razmišljanja okoljskih tematik v fokusu politične ekologije, kjer stari koncepti ne zdržijo več. Osnovna ideja povezave je prišla s strani študentov politologije, ki so študirali v tujih državah, kjer imajo te stvari že močno razvite.« je povedal izr. prof. dr. Andrej A. Lukšič, eden od soorganizatorjev poletne šole. » Že 2017 se je ustanovil Eko kolektiv – neformalno povezana skupina študentov, raziskovalcev, profesorjev, nevladnikov in aktivistov, ki se ukvarja z okoljskimi tematikami. Študenti naše fakultete so bili tudi pobudniki ustanovitve zbirke Oikos, kjer se izdajajo teoretske knjige in teksti s področja politične ekologije. Temu so sledili še študentski interdisciplinarni raziskovalni projekti. S študenti različnih fakultet smo prijavljali projekte, ki so bili okoljsko orientirani. Kot zadnje dejanje je sledila še organizacija mednarodne poletne šole, kjer pri organizaciji sodelujejo naša fakulteta, različne okoljske nevladne organizacije, kamor spada tudi Focus (Društvo za sonaravni razvoj), Umanotera, Inštitut za ekologijo, Eko-kolektiv in Časopis za kritiko znanosti. Ta poudarek na zgodovino nastajanja ideje o poletni šoli se mi zdi pomemben, ker na vas študentih temelji impulz novega vala v intelektualnih krogih – tako na univerzi in na področju raziskovanja.«
Izobraževati v smeri zelenega aktivnega državljanstva je tudi eden izmed namenov že tretjič zapored organizirane Poletne šole politične ekologije, ki tokrat v ospredje postavlja vprašanje: Kako lahko z učinkovitim zelenim prehodom presežemo družbene neenakosti?
Boštjan Remic, strokovni sodelavec društva Focus: »Mednarodna poletna šola je del integralnega projekta LIFE IP CARE FOR CLIMATE, ki s pomočjo ozaveščanja, izobraževanja in usposabljanja ključnih deležnikov spodbuja izvajanje ukrepov za doseganje ciljev Slovenije pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Z mednarodno poletno šolo politične ekologije želimo odpreti prostor za povezovanje različnih perspektiv in disciplin, razpravo in refleksijo dosedanjih uspehov in neuspehov ter nasploh spodbuditi razmislek o najbolj perečih vprašanjih dosedanjega časa.«
Zeleni prehod, digitalna preobrazba, pametna, trajnostna in vključujoča rast, zdravstvo in socialna varnost, so besede in teme, k med drugim predstavljajo tudi pomemben del akademske skupnosti Fakultete za družbene vede.
Izr. prof. dr. Katja Lozar Manfreda, prodekanja za študijske zadeve, FDV UL: » To so teme, ki so nam izjemno pomembne. Trajnostni razvoj je v centru programa zdajšnjega vodstva. Na fakulteti smo že organizirali nekaj posvetov na to temo, izvajamo raziskovalne in aplikativne projekte s to tematiko. Trajnostni razvoj tudi živimo – npr. z električnimi kolesi se trajnostno prevažamo na sestanke v druge dele mesta. To so sicer majhni koraki, ki pa pomembno prispevajo k ozaveščanju pomena trajnostnega razvoja med mladimi.«
Več o programu poletne pole in predavateljih si lahko preberete na povezavi.
---------------
Več o dogajanju na mednarodni poletni šoli si lahko preberete na povezavi.
Dnevnik: Ljubljana daleč od Dunaja - pogovor o dunajskem stanovanjskem modelu s prof dr. Yurijem Kazepovom. VEČ
Rtvslo.si: Rachel Guyet: Če želimo nekje postaviti vetrno elektrarno, se moramo najprej pogovoriti s prebivalci. VEČ
Rtvslo.si: Max Ajl: Ljudski zeleni dogovor: Kot je bilo ustvarjeno potrošništvo, bi lahko zdaj ustvarili nekaj boljšega. VEČ
Foto: Peter Žiberna