Med internacionalizacijo in skrbjo za slovenski jezik

V dobrih desetih letih od prve študije o jezikih visokega šolstva (Kalin Golob idr. 2012) se jezikovnopolitični in strateški dokumenti niso veliko spremenili. V besedilih ostajajo na eni strani implicitni, pa tudi eksplicitni zapisi o slovenskem jeziku kot oviri za internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva in na drugi zahteve po zaščiti slovenščine na univerzi. 

Kljub temu je v praksi možno opaziti veliko premikov na bolje: največ na področju jezikovnih usposabljanj za tuje študentke in študente ter pri mobilnosti, kjer se je kot učinkovita praksa izkazala akreditacija košarice predmetov v tujem jeziku za izmenjalne študente, ki so hkrati odprti kot izbirne vsebine za domače študente. V zadnjih desetih letih se je na fakultetah povečalo tudi število predmetov, ki študente opremijo z znanjem o (večjezični) terminologiji, strokovnem pisanju in komuniciranju v stroki. Medpredmetno sodelovanje je postalo pogosta praksa na članicah, kjer so zaposleni tudi jezikoslovci.

V sklopu raziskave so raziskovalke in raziskovalci zasnovali tudi priporočila in predloge nekaterih kratko- in dolgoročnih ukrepov jezikovne politike v slovenskem visokem šolstvu.

Več o tem in o sami raziskavi si lahko preberete na povezavi.

Foto: Unsplash