Letošnja peta izvedba Mednarodne poletne šole politične ekologije 2025 ponuja nova znanja za razumevanje družbenih in političnih razsežnosti okoljske krize in zelenega prehoda. Petdnevni poletni šoli z naslovom »Strategije za pravični zeleni prehod« se je letos pridružilo okoli 140 udeleženk in udeležencev iz več kot 25 različnih držav: od Slovenije, Avstrije, Švedske do Turčije, Kitajske in Maroka.
Poletno šolo sta otvorila izr. prof. dr. Andrej Lukšič s predavanjem Iz kričave v dialoško demokracijo in Boštjan Remic iz društva Focus s predavanjem S politično ekologijo od neenakosti do strategije.
Izr. prof. dr. Andrej Lukšič je izpostavil: "Okoljski problemi so kompleksni in disciplinarni odgovori niso več ustrezna strokovna podlaga za javne politika in zakonodajo. Vzpostaviti je treba takšne komunikacijske forme, da bodo lahko strokovnjaki različnih disciplin razpravljali in oblikovali interdisciplinarne ali transdisciplinarne strokovne podlage, ki bodo osnova za tvorjenje konkretnih odločitev posameznih javnih politik različnih ministrstev, ki posredno ali neposredno vplivajo na naravne pogoje bivanja. Poleg interdisciplinarnosti pa je treba tudi dvigniti raven participacije javnosti iz ravni konzultacije na raven razprave. Zato je tudi tukaj potrebno vzpostaviti ustrezne komunikacijske forme in sprejeti pravila igre, ki bodo omogočala večjo sistemsko moč tistih neformalnih akterjev iz civilne družbe, ki so bili do sedaj odrinjeni iz komunikacijskega in odločevalskega procesa. Pritegniti jih je treba v razpravo, da bodo sooblikovali odločitve, ki jih bodo tako ali drugače prizadele - predvsem njihov način življenja in pogoje bivanja."
V tokratni izvedbi poletne šole politične ekologije lahko obiskovalci prisluhnejo kritični misli o pravičnem zelenem prehodu, ki jo razvija 11 uglednih tujih in domačih raziskovalk in raziskovalcev. Pester program so organizatorji razdelili v naslednje tematske sklope: kriza, svetovni procesi, delavski boji, hrana in energija ter odrast.
Nekaj zanimivih predavanj:
- Ekosocializem proti krizi kapitalizma – Ståle Holgersen, raziskovalec in višji predavatelj družbene geografije na Univerzi v Stockholmu, avtor knjige Against the Crisis, ki se med drugim ukvarja z urbanističnim načrtovanjem, razredi, krizami in podnebnim zanikanjem.
- Podrejena perspektiva prizadevanj ljudskih množic za ekološko civilizacijo – Lau Kin Či, ustanovna članica Globalne univerze za trajnostni razvoj in vodja njene izvršne ekipe, ki poučuje na univerzi Lingnan in je članica odbora PeaceWomen Across the Globe.
- Strategije na ravni gibanja od spodaj in na levo: kampanja za podnebna delovna mesta – Sinan Eden, aktivist Climáxima, ki ima bogate izkušnje z mobilizacijo in mednarodnim delom na različnih področjih, vključno s pravičnim prehodom, podnebno pravičnostjo, energetsko demokracijo, politično ekologijo, socialnimi gibanji, strategijo in organizacijo.
- Užitne revolucije: hrana, moč in postkapitalistični boji – Rita Calvario, raziskovalka pri DINÂMIA’CET-Iscte, Centru za socialno-ekonomske in teritorialne študije na Univerzi v Lizboni, ki se pri svojem delu osredotoča predvsem na družbena gibanja na podeželju, agrarne spremembe, prehrambene prehode in alternative ter dinamiko moči v agroživilskih sistemih, zlasti v južni Evropi.
- Strategije odrasti za družbeno-ekološko preobrazbo – Ekaterina Čertkovskaja, raziskovalka na Univerzi Lund, kjer se ukvarja s študijami odrasti in kritične organizacije, soavtorica knjig Degrowth & Strategy ter Towards a Political Economy of Degrowth.
Mednarodno poletno šolo organizirata okoljski organizaciji Focus in Umanotera v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede, Inštitutom za ekologijo, Eko-kolektivom in Časopisom za kritiko znanosti. Šola je del aktivnosti za krepitev zmogljivosti za prehod v nizkoogljično družbo v visokošolskem izobraževanju znotraj projekta LIFE IP CARE4CLIMATE.
V prvi vrsti je namenjena študentski skupnosti, vendar je vsako leto odprta tudi za raziskovalce, akademike, aktiviste in druge, ki jih zanimajo ekološka in družbena vprašanja. Zaradi interdisciplinarne zasnove deluje kot most med družboslovnimi in okoljskimi znanji, predvsem pa odgovarja na pomanjkanje umeščanja kompleksnih okoljskih vprašanj v širši družbeni, ekonomski in politični kontekst.
Več o poletni šoli si lahko preberete na povezavi.
Foto: Katja Cankar / arhiv Focus
VIDEO INTERVJUJI (intervju si lahko ogledate s klikom na fotografijo)
