Konflikt v Sudanu: od boja za oblast do humanitarne krize

Sudan po več kot letu dni vojne po ocenah Združenih narodov doživlja trenutno eno največjih humanitarnih kriz na svetu. Vojna se je začela 15. aprila lani, ko so izbruhnili spopadi med redno vojsko pod vodstvom generala al-Burhana in paravojaško skupino Enota za hitro podporo, ki ji poveljuje general Hemedti.

Od začetka konflikta je umrlo že skoraj 15.000 ljudi, medtem ko jih je bilo več kot osem milijonov prisiljenih zapustiti svoje domove, od katerih se jih je 2,9 milijona zateklo v sosednje države. Med razseljenimi je kar 4,6 milijone otrok. Prebivalce pesti huda lakota, za katero jih trpi že tretjina, medtem ko različne oblike pomoči potrebuje 25 milijonov ljudi, nekoliko več kot polovica prebivalstva. Število kršitev mednarodnega humanitarnega prava narašča, vse več je poročil o vojnih zločinih, etničnem čiščenju, nasilju nad civilisti, ugrabitvah in prisilni mobilizaciji moških ter rekrutaciji otrok v oborožene sile. 

Na dogodku v soorganizaciji Blejskega strateškega foruma in Fakultete za družbene vede, ki se je odvil 14. 10. na fakulteti, so gostje Suleiman Jamous, starešina afriškega ljudstva Zaghawa, humanitarni koordinator darfurskih upornikov, zaščitnik žena, otrok in starcev na begu ter mirovnik; Tomo Križnar, mirovnik, popotnik, pisatelj in filmar, z več desetletnimi izkušnjami v Sudanu; Bojana Pivk Križnar, novinarka in učiteljica, ki že več kot desetletje poziva k pomoči najbolj ogroženim in ranljivim v Sudanu; Idris Fadul, ki z ženo Slovenko in otroci živi v Kranju ter dogajanje v domovini spremlja preko internetne komunikacije z znanci in Nagmi Sidahmed, ki se je z družino prejšnji mesec uspel vrniti iz Sudana v Slovenijo; razpravljali o pomembnih družbeno-političnih vprašanjih Sudana:

• Kaj je ozadje konflikta in kaj je pripeljalo do izbruha nasilja? Kaj bi lahko vojskujoči se strani sploh pripravilo do sklenitve premirja in ali bi bil dogovor med njima zadosten glede na to, kakšne razsežnosti je dobil konflikt? Kakšna je vloga drugih igralcev vpletenih v konflikt in kakšni so njihovi interesi?

• Kako se s konfliktom soočajo civilisti in kaj je z etničnimi skupinami in skupnostmi, ki niso zavzele nobene strani? Kakšen vpliv ima konflikt na sosednje države, kako destabilizirajoč je lahko? Kako lahko okrepimo dostavo prepotrebne humanitarne pomoči?

• Zakaj trenutno največja humanitarna katastrofa na svetu nima pozornosti svetovnih 
  medijev, politike in javnosti? Kako lahko zagotovimo odgovornost za vojne zločine in zločine proti človeštvu? Kakšno vlogo lahko pri tem odigrata OZN in Afriška unija?

Pred razpravo je prisotne na dogodku pozdravil tudi dekan, prof. dr. Iztok Prezelj, ki je v svojem govoru poudaril: "Ker našo pozornost zapolnijo nekateri drugi oboroženi konflikti, pogosto spregledamo določene oborožene konflikte, kot je denimo obstoječi v Sudanu. Naloga vseh intelektualcev, še posebej predstavnikov naše fakultete, je, da spremljamo tudi konflikte, o katerih naši mediji žal manj poročajo."