Kategorične neenakosti in neenakosti v virih pri samostojni uporabi interneta

Pandemija COVID-19 je močno vplivala na uporabo interneta med starejšimi odraslimi, pri čemer so mnogi prvič začeli samostojno uporabljati internet, medtem ko so se drugi obrnili na internetne posrednike, kot so družinski člani, prijatelji ali znanci, da so aktivnosti na internetu opravili v njihovem imenu. Raziskava, izvedena v Sloveniji, med starejšimi odraslimi (65+ let), je pokazala, da so osebne in položajne neenakosti, kot so starost, spol in izobrazba, ter socialni viri, zlasti premostitveni socialni kapital, pomembno vplivali na samostojno uporabo interneta med pandemijo.

Po drugi strani so pri razpoložljivosti internetnih posrednikov igrali ključno vlogo povezovalni in premostitveni socialni kapital ter poklic. Vendar pa na aktivacijo uporabe prek posrednika, torej dejansko uporabo te pomoči, ni vplivala nobena od dveh oblik socialna kapitala, temveč predvsem zakonski stan in območje bivanja. Študija nakazuje, da enostavni ukrepi za zmanjšanje digitalnih neenakosti ne zadostujejo. Raznolikost osebnih, socialnih in materialnih virov, ki vplivajo na uporabo interneta in dostopnost do posrednikov, zahteva celovit in ciljno usmerjen pristop, če želimo starejšim odraslim omogočiti enakopraven dostop do digitalnih storitev tudi po pandemiji.

Študija je del izvirnega znanstvenega članka »Kategorične neenakosti in neenakosti v virih pri samostojni uporabi interneta ter uporabi interneta prek posrednika med starejšimi odraslimi v Sloveniji v času pandemije COVID-19«, v avtorstvu. dr. Andraža Petrovčiča, dr. Simone Hvalič-Touzery in Jerneje Laznik, članov Centra za družboslovno informatiko, ki so ga v sodelovanju z dr. Anabel Quan-Haase (Univeza Zahodnega Ontaria, Kanada), dr. Bianco C. Reisdorf (Univerza Severne Karoline, ZDA) in dr. Štěpánom Žádníkom (Univerza Masaryk, Češka) objavili v reviji Technology in Society.  

Več o tem si lahko preberete na povezavi. 

Foto: www.sciencedirect.com