Kako lahko kartiranje občutljivosti pomaga upoštevati politične in družbene izzive pri načrtovanju obnovljivih virov energije?

Širjenje uporabe obnovljivih virov energije je pomembno, vendar mora potekati brez ogrožanja drugih pomembnih ciljev, kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti, upravljanje voda, kulturne dediščine in javnega zdravje. Pri tem je treba k sodelovanju aktivno spodbuditi tudi javnost. V raziskavi na primeru Slovenije avtorja doc. dr. Danijel Crnčec in izr. prof. dr. Marko Lovec, člana Centra za mednarodne odnose ter avtorica dr. Jerneja Penca (Znanstveno-raziskovalno središče Koper) predstavijo, kako lahko kartiranje občutljivosti pomaga upoštevati politične in družbene izzive pri načrtovanju obnovljivih virov energije. 

Kartiranje občutljivosti omogoča:

• načrtovanje in širitev obnovljivih virov energije brez ogrožanja drugih ciljev politike, ki jih ščiti obstoječa zakonodaja in katerih pomen se lahko poveča (npr. zdravje, biotska raznovrstnost, voda). 

Kartiranje občutljivosti v Sloveniji je ključna podlaga za dosego cilja 27 % obnovljivih virov energije do leta 2030 na območjih brez konfliktov. Cilj je bil postavljen na podlagi strokovne ocene energetskega potenciala, vendar brez celovite analize vpliva na druge dejavnike. Rezultati kažejo, da je potencial na območjih brez tveganja konfliktov večji, kot je bilo pričakovano, kar Slovenijo postavlja v dobro pozicijo za dosego ciljev do leta 2030. 

• rezultate z natančnejšo opredelitvijo političnih ali regulativnih ukrepov, ki bi bili najmanj škodljivi z vidika obstoječih okoljskih zakonov. 

V Sloveniji je kartiranje občutljivosti pomagalo prepoznati nova območja brez tveganja ali z nizkim tveganjem, ki prej niso bila zaznana, hkrati pa je izpostavilo regulativne in upravne ovire, ki otežujejo uresničevanje nekaterih nizkokonfliktnih rešitev, kot je na primer namestitev sončnih celic. 

Študija prav tako opozarja na omejitve pri širjenju obnovljivih virov energije, če želimo ohraniti varstvene režime, ter odpira vprašanja o tem, kako izvedljivo je doseči podnebno nevtralnost do leta 2050 na ravni celotne države.

Celotno raziskavo o načrtovanju obnovljive energije brez konfliktov si lahko preberete na povezavi.

Foto: Gustavo Quepón, Unsplash