Kaj Slovenci mislijo o Američanih, Rusih, Kitajcih, Hrvatih, Srbih, Romih ... in drugih?

Čeprav bi moral čas globalizacije postopoma zmanjševati medkulturne razlike, se je zlasti po letu 2000 pokazalo, da te še vedno vplivajo na oblikovanje predstav o pripadnikih drugih narodov, narodnosti in etničnih skupin. Na območju držav nekdanje Jugoslavije, kjer so stereotipi ukoreninjeni, pmembno vplivajo na politično in gospodarsko stabilnost ter varnost regije. Ob novih dejavnikih, ki zaznamujejo te države: vzponu političnega populizma, krepitvi vpliva neevropskih akterjev (ZDA, Rusije, Kitajske, Turčije in arabskih držav), gospodarskih težavah regije ter ob vse večjem medsebojnem nepoznavanju prebivalcev teh držav je preučevanje stereotipov, etnične distance in kulturne vpetosti ključno za razumevanje dogajanja v državah nekdanje Jugoslavije.

Preučevanju značilnosti ter odpornosti stereotipov v državah nekdanje Jugoslavije (Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Severni Makedoniji in Kosovu) so se posvetili v projektu Rastoča kulturna razdalja in stereotipizacija v malih tranzicijskih državah: primer držav nekdanje Jugoslavije. Prof. dr. Boštjan Udovič s Centra za diplomatske, mednarodnoekonomske in pravne študije (UL FDV) in doc. dr. Žan Lep (UL FF) sta ob predstavitvi rezultatov poudarila, da za preseganje stereotipov ni pomembna le pogostost, temveč predvsem kakovost stikov med narodi.

Več o rezultatih projekta si lahko ogledate na povezavi. 

Foto: FDV