Kaj nam razkrivajo (po)vojni politični grafiti v Istri?

Disertacija dr. Erica Ušića z naslovom Vizualna etnografija političnih grafitov v Istri med drugo svetovno vojno in po njej je zasnovana kot zgodovinska in vizualno-antropološka raziskava, katere osrednji del predstavlja vizualna etnografija, ki vključuje dokumentiranje ohranjenih grafitov in njihovo analizo, s čimer Ušić preuči in interpretira pomene (po)vojnih političnih grafitov v postjugoslovanskem kontekstu obmejne istrske regije.

Raziskava je pokazala, da so politični grafiti nastajali v treh glavnih fazah, v katerih so na njihovo vsebino, funkcije in pomene vplivali širši in ožji politični procesi, dogodki ter lokalna/regionalna razmerja moči. Prvič, med vojno so bili grafiti uporabljeni kot simbolno orodje partizanskega odpora, kot komunikacijsko sredstvo protifašističnega gibanja in kot simbolna subverzija prevladujočega političnega in prostorskega reda. Drugič, v fazi osvoboditve so bili grafiti uporabljeni predvsem kot ozemeljski označevalci in načini (re)simbolizacije prostora. Tretjič, neposredno po vojni so grafiti nastajali množično in po vsej regiji: uporabljali so jih za komuniciranje projugoslovanskih – torej prokomunističnih, antifašističnih in nacionalnih – sporočil, ki so izražala težnje in zahteve po priključitvi Istre k Jugoslaviji.

Več o raziskavi si lahko preberete na povezavi. 

Foto: Del grafita ''Hočemo'' (Baderna, 21. september 2019), vir: Eric Ušić.