Izzivi in ovire širitve Evropske unije na Zahodni Balkan

Doc. dr. Jure Požgan, red. prof. Ana Bojinović Fenko in asist. dr. Faris Kočan s Centra za mednarodne odnose (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Slovenija), so pri založbi IGI Global objavili dve poglavji v znanstveni monografiji z naslovom Challenges and Barriers to the European Union Expansion to the Balkan Region (slo. Izzivi in ovire širitve Evropske unije na Zahodni Balkan), ki jo je uredil doc. dr. Bruno Ferreira Costa (Universidade da Beira Interior, Portugalska). Monografija se posveča analizi širitvene politike EU in izzivov priključevanja držav Zahodnega Balkana kot osrednje politične prioritete EU, ki so jo v zadnjem času močno zaznamovale številne krize (ekonomska, družbena, migracijska, zdravstvena), strukturni problemi v EU ter procesi v regiji Zahodnega Balkana. 

V poglavju European Union Enlargement Policy Towards the Western Balkans: Solidarity Check  avtorji (Požgan, Bojinović Fenko in Kočan) odnos med EU in Zahodnim Balkanom proučujejo skozi prizmo koncepta solidarnosti v mednarodnih odnosih. Analiza pokaže, da je solidarnost kot posebne vrste odnos ključen za razumevanje odnosa med EU in Zahodnim Balkanom. V času globalnih kriz, širitvene utrujenosti EU in povečane tekmovalnosti med velesilami v regiji pa se krepi tudi solidarnost kot prijateljska praksa. EU si mora v regiji prizadevati za bolj odločen strateški komunikacijski pristop, s katerim bo okrepila lastno legitimnost, zmogljivosti in pričakovanja v odnosu (solidarnosti) do Zahodnega Balkana.

V poglavju From a Star Pupil to a Troubling Role Model for the Western Balkans: The Influence of Domestic Factors on the De-Europeanization of Slovenia During EU Crises avtorja (Požgan in Bojinović Fenko) analizirata pojav ekonomskega in demokratičnega nazadovanja (angl. backsliding) Slovenije po priključitvi EU. Avtorja pojavnost problema neskladnosti Slovenije z vrednotami EU (t. i. de-evropeizacije) v času kriz pojasnjujeta z analizo notranjega okolja države, kjer imajo osrednjo vlogo odločevalci in ne politični sistem. Poglavje v zaključku ovrednoti tudi posledice de-evropeizacije Slovenije za njeno vlogo kot posrednika med EU in državami Zahodnega Balkana.

Monografija je na voljo tako v elektronski kot tudi tiskani različici.