[Intervju] Jelica Lazarević Lajovic - dobro je biti malo drugačen


Lazarevic_splet1Jelica Lazarević Lajovic je diplomantka kadrovsko-menedžerske smeri. Danes je direktorica kadrovske službe v podjetju Vzajemna zdravstvena zavarovalnica. Pri Vzajemni je začela delati že kot študentka in nato gradila kariero. Poudarja pomembnost formalnega znanja, praktičnih izkušenj, kreativnosti, zavzetosti in optimizma ter pozitivno ocenjuje povečanje obsega prakse v študijskih programih. Mladim svetuje, naj čim prej začnejo graditi svojo pot in naj jih ne bo strah ničesar.

Zakaj ste se odločili za študij kadrovskega menedžmenta na FDV?

FDV sem izbrala, ker je imel kadrovski menedžment to, kar sem si želela početi tudi v praksi, program mi je bil všeč. Kot ekstrovertirani osebi mi je zelo všeč delo z ljudmi in že takrat sem bila prepričana, da se bom s pridobljenimi znanji lahko uspešno soočala z izzivi na tem področju.

Ste bili s programom zadovoljni?

Absolutno, o njem ne morem reči ničesar slabega. Kakšne stvari so mi zdaj bolj všeč, kakšne so mi bile prej. Prvi letnik je temeljil bolj na splošnih predmetih, na predmetih, kot so obča sociologija, komunikologija in podobno. Ampak znotraj vsakega letnika ni bilo nobenega takega predmeta, kjer ne bi slišala nič koristnega. Bili smo tudi dobra ekipa. Mogoče sem pogrešala malo več praktičnega dela, bolj smo bili nagnjeni k teoriji, ampak kolikor zdaj spremljam FDV, vidim, da so se zadeve premaknile. Dobre se mi zdijo tudi seminarske naloge, ker pri njihovi pripravi lahko prideš v stik z ljudmi, ki že delajo na področjih, kjer bi se rad kasneje zaposlil. Sama sem imela srečo, da sem že med študijem dobila študentsko delo v povezavi s svojim študijem in takrat teorijo uporabila v kontekstu.

Lazarevic_splet2Kako vas je zaznamoval FDV?

Zelo me je zaznamoval s posamezniki. Predvsem profesorica dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela je pustila na meni pečat, kot mentorica se je zelo trudila in izkazala visoko stopnjo zavzetosti do svojega dela, kar je pomembno z vidika zgleda v odnosu do mladih. Tudi kak drug posameznik in vsebine pri predmetih … Še danes cenim in ostajam v stiku s posameznimi  profesorji, ki so aktivni na HR področju in tistimi, ki sem jih spoznala na FDV-ju. Imam tudi veliko kolegov iz moje generacije, ki so končali v kadrovskih vodah in si danes izmenjujemo medsebojne izkušnje in prakse.

Kako je FDV prispeval k uspehu na vaši karierni poti?

Že s tem, da sem končala v kadrovskih vodah in dokončala študij kadrovskega menedžementa. Študij mi je dal prvo vstopnico, čeprav mislim, da je za opravljanje našega poklica potrebno mnogo več kot samo zaključiti študij – zahteva kup osebnostnih lastnosti, ki jih mora imeti človek, če želi opravljati ta poklic. Imeti moraš širino, kar FDV v resnici ponuja. Zelo pomembno je poznavanje občih stvari, npr. kako deluje družba. Torej znanja, ki jih potrebuješ tudi v praksi. Kadrovska funkcija je podporna  v organizaciji –zelo dobro moraš poznati temeljne procese organizacije,  posel organizacije, saj le tako lahko razviješ kadrovska orodja, ki pomagajo organizaciji pri doseganju  poslovne uspešnosti. Je pa res, ker še vedno spremljam oglase, kjer podjetja iščejo kadrovike, da velikokrat iščejo pravnike, kar me zelo žalosti. Rada bi poudarila, kaj mi je FDV dal kot univerzitetni diplomirani sociologinji  kadrovsko menedžerske smeri. V praksi še vedno gledajo na upravljanje s človeškimi viri kot le na področje, povezano z nekimi delovno-pravnimi postopki, z zaposlovanjem, odpuščanjem, ipd. Upam, da se bo v družbi pokazalo, kaj je pomembno za nekoga, ki dela v kadrovski službi: da to ni samo pravni vidik, ampak mnogo več. In to študij na FDV zagotovo zajema: znanja, ki jih potrebuješ potem v praksi. FDV ti odpre neko drugo dimenzijo, predvsem v kontekstu, da znaš celostno razmišljati, stvari analizirati, da jih znaš prenašati v prakso in povezati v smiselno celoto. Je pa seveda potem stvar posameznika, koliko bo to nadgrajeval, saj se je potrebno nenehno izobraževati. 

Ste med študijem nabirali izkušnje s prakso ali z delom?

Sprva sem delala priložnostno – bolj v marketinško-prodajnih vodah – in nabirala izkušnje s teh področij. Sem pa na področju kadrovskega menedžmenta začela delati že kot študentka, pri Vzajemni, in počasi gradila svojo kariero. Ko se je bližala diploma, sem namreč vedela, da bo počasi treba začeti resno delati, do takrat sem opravljala le priložnostna dela. Vedno sem si želela, da bi v praksi počela tisto, kar sem študirala, kar je verjetno želja vsakega študenta. Spomnim se, da je ravno sovpadlo – včasih mora imeti človek poleg znanja tudi malo sreče – da je bil ravno takrat objavljen oglas Vzajemne, da iščejo študenta za pomoč v kadrovski službi, in tako sem se prijavila. Spominjam se, da sem morala na razgovoru poleg intervjuja obdelovati podatke, reševati naloge, risati grafe in pripraviti statistike glede števila zaposlenih. Bila sem zelo vesela, da sem uspešno opravila ta razgovor in bila izbrana. Tako se je začela moja pot – s čisto administracijo. Kasneje so mi ponudili, da bi se pri njih zaposlila kot strokovnjak za kadre, in na tem mestu sem ostala tri leta, potem pa so me priporočili za vodjo kadrovskega oddelka, kar sem seveda tudi sprejela. Takrat je bil ta oddelek sestavni del službe za pravne, kadrovske in splošne zadeve. Potem so se zgodile spremembe in moj oddelek  se je odcepil ter postal samostojna enota, služba. Ponudila se mi je nova priložnost in zdaj sem že osem let v vlogi direktorice kadrovske službe. Ker sem začela kot študentka, sem, hierarhično, delala na vseh nivojih oziroma delovnih mestih znotraj kadrovske službe in za to pot in pridobljene delovne izkušnje sem neizmerno hvaležna. Danes mi je zato veliko lažje biti direktorica in voditi ekipo, ki jo imam. Poznam popolnoma vse kadrovske procese, ni procesa, ki ga ne bi opravljala, in ni primera, pri katerem bi rekla, tega se ne da. Skratka, zelo sem hvaležna za to pot in moja sreča je bila, da so se mi sproti odpirale možnosti, ki sem jih sprejemala in se jih nisem nikoli ustrašila – priložnost sem kar sprejela, potem pa ni bilo več časa, da bi se ukvarjala s strahovi in ovirami, kako uspešno bom opravljala novo funkcijo. Okoli sebe sem imela ljudi, ki so verjeli vame, prepoznali moje potenciale, tudi to, da sem se osebno želela razvijati in vedno trdo delala. Že ko sem bila v nižjih vlogah, sem imela kot strokovnjak za kadre priložnost hoditi s takratno vodstveno ekipo na razna izobraževanja in delavnice s področja vodenja. Tako sem se vzporedno učila in z izgradnjo vloge vodje nisem pričela šele z zaposlitvijo na to mesto.

Lazarevic_splet3Kakšne so vaše nadaljnje ambicije, cilji?

Kar se tiče Vzajemne, bi rekla, da sem prišla že do vrha, nad mano je samo še uprava in osebno nimam ambicij biti v upravi. Je pa res, da če pogledamo sestave uprav v Sloveniji, verjetno ni (veliko) kadrovikov, ki bi bili člani uprave. Ta poklic še ni tako »spromoviran« v smislu, da bi morala biti  vsebina le tega  pozicionirana na najvišji ravni, čeprav dnevno slišimo, kako so v organizaciji najbolj pomembni ljudje. Osebno še nimam teh ambicij, ker menim, da bi potem izgubila stik s svojo stroko in s tem, kar počnem. Trenutno mi zelo odgovarja vodenje lastne ekipe, po drugi strani sem še vedno vpeta v delo – delamo dobre kadrovske projekte, želimo biti ena najboljših podpor v organizaciji in s tega vidika sem zelo zadovoljna s svojo trenutno vlogo. Absolutno pa se mi postavlja občasno vprašanje po širši vlogi, morda v nekem mednarodnem kontekstu, a še vedno na področju upravljanja s človeškimi viri. Seveda ob vseh teh razmišljanjih moram kot ženska vedno upoštevati tudi to, da sem mati dveh otrok in pomembnost ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, tako da sem v tem trenutku na mestu, kjer sem, zadovoljna in poskušam kar se le da dobro opravljati obe vlogi.

Kakšno pa je bilo vaše obštudijsko življenje?

V okviru študentskih organizacij nisem bila aktivna, sem pa bila nenehno v pogonu in bila vpeta v delo, kar mi je dalo dodatno znanje in izkušnje ter poznanstva. Včasih sem imela kar tri službe naenkrat. Moja osebna izkušnja je, da ti študentsko delo da samozavest – kljub neizkušenosti, a z močno voljo in pridnostjo lahko napreduješ, si prepoznan in se ti ponujajo nove priložnosti.  

Kaj bi svetovali študentom?

Mladim bi svetovala, naj izkoristijo seminarske in diplomske naloge za stike z delodajalci, saj delodajalci vidijo, kje so njihovi potenciali. Vsako stvar, ki predstavlja stik s podjetji, z delodajalci, je potrebno maksimalno izkoristiti. Delodajalci radi sodelujejo z mladimi, ki imajo nek svoj pogled oz. vidijo stvari, ki jih mi v organizaciji pač ne vidimo. Mladi imajo svojo energijo, so neobremenjeni, iskreni … Torej, izkoristite vsak stik z delodajalci. Vsaka izkušnja, vsak nov stik šteje.  Biti morate radovedni, verjeti, da vam bo uspelo, ob tem bodite potrpežljivi in sprejmite priložnosti. Dobro je biti malo drugačen … Presenetite s svojimi idejami in predlogi. Vključujte se v različne projekte, ki pomenijo dodano vrednost. Ne glede na stanje na trgu si podjetje želi imeti mladega človeka, ki je ambiciozen, ki ima željo, ki se hoče učiti, pomembno je, da ste čim bolj radovedni, proaktivni, da vas ni strah. Ne bojte se delati, če nimate izkušenj – mislim, da je to pogosto največja ovira. Izkušnje so seveda pomembne, zato tudi organizacija nekega študentskega dogodka ti da določene izkušnje, povezujte se med seboj in si med seboj pomagajte. Čim prej začnite graditi svojo pot.

Katarina Mazora

Fotografije: Maruša Mlekuž

Vir: FDV Kariernik


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 16. februar 2017 | v kategoriji: Alumni