[In memoriam] dr. Toniju Pustovrhu


I N  M E M O R I A M

D R.  T O N I J U  P U S T O V R H U  

P R E D S T O J N I K U  S L O V E N S K E  E N O T E  M E D N A R O D N E  

U N E S C O  K A T E D R E  Z A  B I O E T I K O  U N I V E R Z E  V  H A I F I   

Toni Pustovrh si je kot pobudnik vzpostavitve slovenske izpostave Mednarodne UNESCO katedre za bioetiko prizadeval zasnovati enoto kot osrednje mesto iskanja sinteznih odgovorov na porajajoče se izzive sodobne družbe skozi optiko bioetike v slovenskem prostoru. Slovenska enota za bioetiko, ki deluje na Fakulteti za družbene vede, naj bi hkrati v tem prostoru delovala kot vozlišče idej in povezovalni dejavnik razpršenih pobud ter s tem postala generator razvoja na tem občutljivem družbenem področju. Enota združuje strokovnjakinje in strokovnjake z disciplinarno različnih področij, ki obravnavajo nekatera izmed aktualnih vprašanj na širokem interdisciplinarnem področju bioetike.

Mreža mednarodne UNESCO katedre za bioetiko (Univerze v Haifi) je leta 2015 sprejela predlog, da bodo posamezne enote vsakoletno obeležile svetovni dan bioetike z nacionalnimi dogodki. Slovenska enota mednarodne UNESCO katedre za bioetiko je, zahvaljujoč Tonijevi prizadevnosti, že prvo leto (2016) 19. oktobra v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede organizirala in uspešno izvedla enodnevno konferenco na temo človekovega dostojanstva in človekovih pravic in začrtala prostor za širšo bioetično razpravo v strokovni javnosti in družbi.

Toni je slovensko enoto, posvečeno bioetiki, ustanovil, ker je verjel, da lahko skupina strokovnjakinj in strokovnjakov z različnih področij slovenskemu kulturnemu in intelektualnemu prostoru skupaj ponudi veliko več, kot če delujemo posamično na svojih področjih. Verjel je, da ima vsaka raziskovalna disciplina svojo vrednost, a naše povezovanje in skupno iskanje odgovorov na izzive našega časa lahko dvigne družbeni pomen vsem posameznim prizadevanjem.

Toniju je uspelo spraviti skupaj znatno število ljudi precej različnih strokovnih ozadij. Privlačnost povezovanja v novo enoto za bioetiko je izvirala iz vizije, da bomo skupaj vzpostavili novo intelektualno gibanje, ki bo slovenskemu prostoru ponudilo moč razuma, da se sooči z najzahtevnejšimi vprašanji, ki se porajajo v presečišču etike, naravoslovja, tehnike, medicine, družboslovja in humanistike. To gibanje bi se v okviru enote za bioetiko soočalo z vprašanji, ki se odpirajo ob vrednotenju nastajanja in minevanja biološkega življenja človeka in drugih bitij, na Zemlji in tudi širše.

Toni je znotraj vsega tega čutil in izkazoval posebej strastno raziskovalno žilico za področje človekovega izboljševanja oz. futurističnega progresivnega transhumanizma, iz notranjega upora absurdu smrtnosti (iz naslova bolezni, staranja ipd.), konca, kot izničenja človekovega bitja, njegove zavesti in smisla, ter iz človečanske želje po odpravi oz. zmanjšanju trpljenja človeka in človeštva. V luči tega je njegov odhod še dodatno tragičen. O teh temah je razmišljal na izrazito družbeno odgovoren način, namreč, da mora tehnični napredek tehnologije in medicine v funkciji povečanja tako kvantitete kot hkratno kvalitete življenja spremljati vedno tudi družbena in bioetična refleksija oz. kontekstualizacija glede morebitnih širših posledic, preko uporabe previdnostnega načela pa vse do zavzemanja za družbeno enakost, npr. v smislu pravične dostopnosti do tovrstnih potencialnih novosti v razvoju za vse ljudi.

21. stoletje nas izziva z vprašanji globalnih okoljskih sprememb, ki bodo nepovratno spremenile pogoje bivanja človeštva na planetu. Roboti in umetna inteligenca zahtevajo premislek o razmerju človeka in pametnih robotov v naših življenjih in gospodarstvu. Nove tehnologije omogočajo spreminjanje genske zasnove človeka in drugih bitij ter odpirajo vprašanja o bistvu življenja in minevanja. Vedno znova bo treba premišljevati, kaj človek je in kaj bi lahko bil. Ob tem je zanimivo tudi področje živalske kognicije, ki se ga je loteval Toni. To je le nekaj vprašanj, s katerimi se mora soočiti bioetika v tem stoletju.

Članice in člani slovenske enote za bioetiko bomo s svojimi prizadevanji nadaljevali Tonijevo poslanstvo in tako ohranjali njegovo vizijo novega intelektualnega gibanja pri življenju, s čimer bomo Tonijevim prizadevanjem dali potrebno brezčasnost in s tem zmanjšali moč boleče izgube Tonijeve fizične prisotnosti.

Še posebej žlahtna in polna smisla so srečevanja s Tonijevimi razmišljanji, ki se razgrinjajo v njegovih številnih člankih in zapisih. Zlasti pa ostajajo njegova blagohotna narava, človeška toplina in sprejemanje, iskren nasmešek, njegove inteligentno šaljive domislice ... kot pričevalci njegove veličine in zvesti spremljevalci naših spominov.

Slovenska enota mednarodne UNESCO katedre za bioetiko Univerze v Haifi

v imenu enote

Dejan Savić
Meta Kokalj
Simon Brežan
Valentina Hribar Sorčan
Friderik Klampfer
Tina Aber 

 

 


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 07. september 2017 | v kategoriji: