[FDV KARIERNIK] Žiga Valič: »Dobra teoretična osnova, znanje jezikov in možnost izmenjave, to so zame tri ključne točke.«


Žiga Valič je diplomant mednarodnih odnosov, na študiju v Parizu pa je pridobil še naziv magister prava vesoljskih aktivnosti in telekomunikacij. Zaposlen je kot vodja EU in mednarodnih zadev v industrijskem združenju OPTITEC v Bruslju. Zase pravi, da ga je FDV zaznamoval z dobrimi teoretičnimi osnovami, znanjem jezikov in možnostjo izmenjave. Ravno izmenjava mu je ponudila priložnost, da se je prvič srečal s področjem vesoljskega prava, ki je dokončno začrtalo njegovo karierno pot.

Žiga Valič 1

Kako vas je zaznamovala Fakulteta za družbene vede?

FDV mi je dal zelo dobro osnovo za kasnejšo poklicno pot, torej za to, kar počnem danes. Spominjam se prvega letnika, ki je bil na začetku malce težaven, predvsem preskok z gimnazije na fakulteto – potrebna je bila disciplina pri pisanju in oddajanju izdelkov. Za razliko od srednje šole je bilo snovi veliko več, o vsem skupaj pa si je bilo potrebno ustvariti tudi lastno mnenje, a je z leti vse postalo lažje. Kar me je na fakulteti najbolj zaznamovalo, pa je bila izmenjava. Študiral sem mednarodne odnose, in kerje Slovenija majhna država, je možnost opravljanja izmenjave še toliko bolj pomembna. Na mednarodnih odnosih se učiš dva tuja jezika, moj prvi jezik je bila angleščina, drugi pa nemščina, ki je nisem imel možnosti toliko prakticirati. Na izmenjavi pa sem lahko znanje, ki sem ga pridobil na fakulteti, vključno z nemščino, začel uporabljati v praksi. Na izmenjavo sem odšel v četrtem letniku. To je bila zame ključna točka, ko sem spoznal, da FDV ni samo teoretično, ampak tudi praktično usmerjen. Poleg tega se mi zdi zelo pomembna zadeva tudi socialna in poklicna mreža, ki sem jo začel graditi med študijem na FDV. V Bruslju danes poznam veliko bivših študentov mednarodnih odnosov oziroma evropskih študij, z njimi vedno dobro sodelujem. Poudaril pa bi tudi znanje tujih jezikov, ki je za študenta mednarodnih odnosov res pomembno. Na začetku morda manj, ampak jeziki so ključni, še posebej za študente, ki želijo po koncu študija delati v tujini Na fakulteti sem pridobil dobra teoretična izhodišča v znanju jezikov, ki sem jih potem na izmenjavi še dodatno izpilil; dobil sem izhodišča, ki sem jih lahko med izmenjavo in študijem v Parizu izpopolnil. Če sklenem, so me na fakulteti zaznamovali dobra teoretična osnova, znanje jezikov in možnost izmenjave, to so zame tri ključne točke. Poudaril pa bi tudi strokovnost profesorjev, ki so na zelo visokem nivoju.

Katere kompetence in znanja vam je dal FDV oziroma kako je pripomogel k vaši karierni poti?

Fakulteta za družbene vede je od nekdaj nekoliko podcenjena, trend se sicer obrača, ampak naravoslovni študiji so veliko bolj cenjeni kot družboslovni. Menim, da je FDV zelo dobra fakulteta.Veliko vescin ki jih danes uporabljam v svojem poklicu,, sem pridobil na FDV. Znanje znanstvenega pisanja, mednarodnih odnosov itd., vsi ti predmeti so pripomogli k temu, da sem dobil zelo dobro teoretično osnovo.

Kako pa ocenjujete praktični del izobraževanja, ki vam ga je ponudila fakulteta?

Odkar sem bil na fakulteti, je minilo že kar veliko let, ne vem, kakšna je sedanja situacija. Tedaj smo imeli možnost opravljanja prakse, mnenja pa sem, da bi je lahko bilo več. V Nemčiji je imajo študentje bistveno več, tudi kasneje, ko sem študiral v Franciji, smo imeli šest mesecev predavanj in šest mesecev prakse, kar se mi zdi izjemno pozitivno. S tem se namreč začne gradnja kariere, ključen se mi zdi prav prehod iz teorije v prakso. Teorija je pomembna, praksa pa je tisto, kar šteje na trgu dela in kjer gre za popolnoma drugo raven, na kateri teoretično osnovo nadgradiš. Pripravništva so po mojem mnenju zelo pomembna, saj lahko v tem obdobju preizkušaš stvari in se učiš. Praksa ti dejansko pove, kakšen poklic bi rad opravljal, spodbujam pa tudi prakso v tujini.

Žiga Valič 4

Kakšna pa je bila pot do poklica, ki ga opravljate danes?

Zelo zanimiva. Naša generacija je bila prva generacija bolonjskih študentov, tako rekoč poskusni zajčki. Študij mednarodnih odnosov sem začel leta 2005, bolonjski sistem je bil za vse nekaj novega, tako za profesorje kot za nas študente. Moj dodiplomski študij je trajal pet let: štiri leta študija, eno leto pa sem pavziral. Tako kot skoraj vsak študent sem tudi jaz imel predmet, ki mi na začetku ni ležal, to je bila nemščina, ki mi v tistem obdobju ni bila ravno pri srcu, zato sem moral pavzirati. To je bil hkrati tudi razlog, da sem šel na izmenjavo v Nemčijo. Ravno ta izmenjava je bila zame največji preskok, po njej se mi je res vse »odprlo« in je tudi ključno vplivala na mojo karierno pot. Ravno na izmenjavi sem se prvič srečal s tem, kar počnem danes, tj. z vesoljskim pravom; takrat sem prvič slišal, da sploh obstaja. Vesoljsko pravo je bilo izbirni predmet, ki me je zelo pritegnil, zato sem se nekoliko bolj angažiral. Profesorica, ki me je poučevala, je to opazila in mi po koncu izmenjave ponudila možnost izobraževanja na poletni šoli v Španiji. Tam smo bili zbrani študentje iz različnih držav, ki smo študirali zelo različne stvari. Vse skupaj je bilo naravnano zelo strokovno, čez dan smo delali na teoriji, proti večeru pa na projektnih nalogah, ki smo jih morali ob koncu poletne šole tudi predstaviti pred komisijo, ki so jo sestavljali profesorji. Profesor, ki je bil predsednik komisije, je ta predmet poučeval na svoji domači fakulteti v Franciji. Naša predstavitev mu je bila zelo všeč, zato je celotno ekipo, ki je delala na projektu, povabil na študij v Pariz. Sam sem se takrat sicer že vpisal na študij diplomacije na FDV, tudi moje znanje francoščine je bilo zelo omejeno. Vendar me je profesor kljub temu povabil na študij, pod pogojem, da se naučim govoriti francosko. Takrat sem se odločil, da bom še eno leto ostal na FDV na študiju diplomacije, naslednje leto septembra pa sem odšel v Pariz. Po pol leta intenzivnega učenja sem že mislil, da dobro govorim francosko, vendar mi je še veliko manjkalo. Na srečo sem izpite lahko opravljal v angleščini in uspešno končal magisterij. Na tej fakulteti se mi je zdel zanimiv koncept študija, saj sem imel šest mesecev predavanj in šest mesecev prakse. Prakso sem opravljal  v Toulouse-u, na jugu Francije, in sicer v podjetju Thales Alenia Space, ki je poleg Airbus-a vodilno evropsko podjetje na področju satelitov in vesoljske tehnologije. Tam sem se veliko naučil predvsem o institucionalnih odnosih med podjetjem in različnimi ustanovami v EU (Evropska komisija, Evropski parlament itd.) kot tudi ustanovami v Franciji, kjer je vesoljski segment zelo močen. Sicer sem že na začetku vedel, da mi praksa ne bo priskrbela službe v tem podjetju, vendar pa sem zaradi nje potem dobil pripravništvo v Evropski komisiji, in sicer v direktoratu, ki se ukvarja s projektom satelitske navigacije Galileo. Pripravništvo sem opravljal pet mesecev, nato pa sem našel službo v Bruslju, kjer sem še danes. Tako lahko še enkrat poudarim, da nas FDV zelo dobro pripravi na poklicno kariero. Tudi v Nemčiji, kjer bi lahko pričakovali, da so študentje veliko bolj disciplinirani, sem bil med bolj uspešnimi ravno zato, ker sem imel obsežno znanje s FDV. Rekel bi, da imamo študentje FDV korak prednost pred ostalimi, saj nas fakulteta nauči hitrega dojemanja situacij iz različnih zornih kotov, kar kasneje zelo pomaga.

Zanimiva karierna pot. Kakšno pa je bilo vaše obštudijsko udejstvovanje?

Sam sicer nisem živel v Ljubljani, saj sem iz Kranja, tako da je bila to bolj vsakodnevna vožnja na relaciji Kranj–Ljubljana. FDV vsekakor ponuja zelo pestro in dobro obštudijsko dogajanje. Sam sem bil član košarkarske ekipe FDV, med študijem sem jo tudi treniral in igral v drugi slovenski košarkarski ligi, tako sem kakšno zabavo tudi izpustil, saj večkrat nisem imel časa za vse obstranske aktivnosti. Velikokrat smo imeli s kolegi z različnih smeri tudi razne tematske zabave oziroma druženja. Vedno so se našli študentje, ki so bili pripravljeni organizirati zabave, potovanja itd., tako lahko trdim, da so  študentje z naše fakultete zelo aktivni. Odlično sem se razumel s študenti z različnih smeri, družili smo se, kot rečeno, na različnih zabavah, kar zelo pripomore k širjenju socialne mreže. Vsi stiki, ki sem jih pridobil na neformalni ravni, so zelo pomembni za karierno pot. Številne ljudi, s katerimi danes uspešno sodelujem oziroma jih srečujem po službeni dolžnosti, sem že prej neformalno spoznal na fakulteti. Med študijem še ne dojameš, kako ti ta socialna mreža koristi, pa čeprav je nastala čisto neformalno na kakšni zabavi.

Žiga Valič 2

Za konec pa me zanimajo še trendi v vaši stroki in morda kakšen nasvet za nas študente.

Kar se tiče trendov, je v Sloveniji vesoljski sektor precej omejen, saj nismo država, ki bi v raziskave oziroma razvoj vlagala veliko sredstev. Druge države, npr. Francija, Nemčija, Rusija, ZDA, vlagajo veliko več. Izpostavil bi tudi Kitajsko, ki je v zadnjih dveh desetletjih postala prava velesila na vesoljskem področju. Kitajci sicer hitro dohitevajo Evropo, a je le-ta trenutno še vedno zasidrana na drugem mestu, tik za ZDA. V zadnjem času Evropska komisija v vesoljski sektor vlaga vedno več sredstev, tako da se bodo na tem področju zagotovo ustvarjale priložnosti za mlade. Kar pa se tiče nasvetov, bi študentom priporočil, naj bodo čim bolj željni raziskovanja; vsem bi tudi svetoval izkušnjo v tujini, pa naj bo to poletna šola, krajše pripravništvo ali pa potovanje, kajti tudi delodajalci zelo cenijo te izkušnje. Odlična možnost za eno izmed takih izkušnj je študentska izmenjava, na kateri vidiš, kako izobraževalni sistem deluje izven Slovenije, in se ogromno naučiš. Dandanes je skoraj samoumevno znanje angleščine, zelo pomembno je torej znanje drugih jezikov. Konkurenca na trgu dela med študenti družboslovnih smeri je zelo huda, vendar imamo študenti, ki prihajamo s FDV, veliko možnosti za uspeh, saj imamo odlično teoretično podlago, znamo improvizirati in se predvsem znajdemo v kompleksnih situacijah.

Kristjan Kos

Fotografije: Rok Dolenc

Vir: Kariernik

 


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 18. marec 2019 | v kategoriji: FDV, Kariernik