[FDV Kariernik] Za dobro življenje – avtonomno mišljenje


Aleš Črnič- KULT

Živimo v svetu, ki so ga huronsko popularni resničnostni šovi pomagali zapeljati v postresničnost. Svetu, še zmeraj polnem nasilnih konfliktov, v katerem volitve bolj kot argumentirano soočanje različnih družbenih konceptov postajajo podobne tekmovanju za pesem Evrovizije. Hkrati pa naš čas v mnogočem že presega tudi bolj divje vizije, ki smo jih še v mojih najstniških letih brali in gledali v takratni znanstveni fantastiki – v žepih nosimo napravice, ki omogočajo hipen dostop do tako rekoč celotnega skozi stoletja nakopičenega znanja človeštva. A ob tem se boleče nadležno vsiljuje misel, da sveta okoli sebe še nikoli nismo tako slabo razumeli. In zdi se, da smo ob stotnijah prijateljev na družbenih omrežjih bolj osamljeni kot kdaj prej. Priča smo začetkom četrte industrijske revolucije, ko tehnologija že omogoča človekovo delno osvobajanje od prisile v golo preživetje usmerjenega dela – a namesto da bi vsi za preživetje delali manj, več časa pa posvetili dejavnostim človekovega duha, ki nas zares sploh delajo človeške, veliko ljudi sploh nima dostopa do dela za preživetje, tisti drugi pa delajo do onemoglosti. 

Kot da ob osupljivem tehnološkem napredku ne znamo zadovoljivo misliti družbenih in kulturnih svetov, ki jih nenehno soustvarjamo skozi nepregledno množico komunikacij, sobivanj in sodelovanj. Čez desetletja bo vzvratni pogled bržkone jasno pokazal, da živimo v prelomnih časih, ko stari modeli ne delujejo več, novih pa preprosto še ne znamo izumiti. Zato je danes še bolj kot kdaj prej aktualen star razsvetljenski (seveda že iz antike izvirajoči) klic: Sapere aude – drzni si vedeti! Našemu svetu brezobzirno vlada diktat ekonomičnosti in uporabnosti, ki se merita zgolj in samo s profitom. A pogled, ki le izjemoma seže dlje od tromesečnih finančnih bilanc, ne more proizvesti novih družbenih modelov, ki jih vse bolj očitno zahtevajo spremenjene razmere. 

Zato velja naslednjič, ko boste soočeni z vprašanjem koristnosti ali celo smisla svoje družboslovno-humanistične izobrazbe, izzvati to prevlado navidezne uporabnosti. Kolikokrat je zgodovina že pokazala, da lahko tisto, kar izgleda uporabno danes, že v naslednjem trenutku postane le še del nekoristne pozabljene preteklosti? Predvsem pa: le kaj bi v svetu, ki je bolj kot kdaj prej medsebojno povezan in ki se mnogo hitreje kot kadarkoli v zgodovini spreminja, lahko bilo bolj uporabno od razumevanja kompleksnih procesov, ki ga – skriti za bleščečo potrošniško povrhnjico – poganjajo? 

Prevladujoča ideologija aplikativnosti, koristnosti in učinkovitosti se je pri iskanju odgovora na večno vprašanje dobrega življenja izkazala za brezupno neuporabno. Polnovrednega življenja tudi v tretjem tisočletju pač ne more biti brez samostojnega, kritičnega mišljenja. Tega pa ne brez dobrih filmov, glasbe, gledališča, vizualnih umetnosti ter predvsem debelih in težkih knjig. Misliti s svojo glavo pogosto ni lahko. Je pa – brez kančka dvoma – vredno truda!

Prof. dr. Aleš Črnič

Fotografija: Rok dolenc 

Vir: Kariernik


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 10. junij 2019 | v kategoriji: FDV, Kariernik