[FDV Kariernik] Mojca Grobelnik: »Če znaš iz študija potegniti tisto, kar ti ponuja, lahko odneseš ogromno.«


Mojca Grobelnik je diplomantka Fakultete za družbene vede. Diplomirala je na programu Politologija, na teoretsko-analitski smeri. Zase pravi, da je bila kot študentka izredno pridna in delovna. “Analitičnost, način dela in razmišljanja, znanja, ki sem jih pridobila na fakulteti, so najpomembnejša orodja, ki jih vsakodnevno potrebujem in uporabljam,” pravi. Dodaja, da kot družboslovec nisi ozko usmerjen in da spoznavaš družbene procese v različnih konceptih, ki jih nato lahko sam nadgrajuješ.

Mojca Grobelnik 1

Kako vas je zaznamovala Fakulteta za družbene vede?

Fakulteta me je oblikovala v osebo, kakršna sem danes. Dala mi je širino, zavedanje različnosti in nujnosti tega, da je vsak izmed nas del družbe, da ima vsak izmed nas svojo vlogo v družbi in odgovornost, ki jo mora s to družbeno vlogo prevzeti. Če znaš iz študija potegniti tisto, kar ti ponuja, lahko odneseš ogromno. Predavatelji so vrhunski in predani svojemu poslanstvu. Omogočijo ti drugačen pogled na svet.

Zakaj ste se odločili za študij na FDV?

Vedno sem bila bolj družboslovno kot pa naravoslovno usmerjena. Teta in stric sta delala v novinarstvu, tako da sem tudi jaz želela postati novinarka. Ko je umrla princesa Diana, se je začela gonja proti paparacem. Začela sem se spraševati, ali sem iz pravega testa, da bi vztrajno drezala v ljudi in iz njih vlekla informacije. Vedela sem, da želim na Fakulteto za družbene vede, zato sem enostavno pregledala predmetnike in izbrala program, ki se mi je zdel najatraktivnejši. Če bi lahko še enkrat izbirala, bi se odločila enako.

Kakšna je bila vaša službena pot od diplome do danes?

Po diplomi sem se ob delu vpisala na magistrski študij. Z Jonasom Žnidaršičem, Denisom Sarkićem, Janijem Severjem in Katjo Lenart smo ustanovili portal vest.si, saj smo želeli ustvariti popolnoma nov medij. Nato sem delala kot producentka in organizatorka na Info TV,  kasneje kot svetovalka pri Jankovićevi svetniški skupini na Mestni občini Ljubljana. Že kot študentka sem dr. Igorju Lukšiču pomagala kot demonstratorka in očitno je v meni videl potencial. Ko je postal minister, sem najprej skrbela za odnose z javnostmi, nato sem postala vodja njegovega kabineta. Po končanem mandatu sem zapustila ministrstvo in se podala v marketinške vode. Zaposlila sem se na agenciji ter najprej vodila projekte in odnose z javnostmi, kmalu pa sem zasedla direktorsko mesto. Pred tremi leti sem pričela z delom v podjetju Amicus. Trenutno vodim dva največja projekta z vetrno energijo v Sloveniji. Moja služba sedaj združuje marketing, poznavanje javne uprave, poznavanje delovanja ministrstev, vplivanje na javnost, skratka, je skupek vsega, kar sem do sedaj počela.

Mojca Grobelnik 5

Kaj ste med študijem počeli v prostem času?

Zvenelo bo smešno, toda ukvarjala sem se s statistiko. Ko smo na fakulteti začeli obravnavati metodologijo in krivulje v SPSS, so me popolnoma fascinirale. Analizirala sem slovensko javno mnenje ter kako lahko je manipulirati s podatki in raziskavami. Če raziskava nekaj dokaže, to javnost sprejme kot dejstvo. Vendar se da raziskavo vedno zmanipulirati tako, da so rezultati popolnoma absurdni. Poigravanju s podatki in vplivom, ki jih imajo spremenljivke druga na drugo, sem posvetila ogromno svojega prostega časa.

Kateri so najnovejši trendi v vaši stroki?

Vetrna energija je po svetu vseprisotna, je v porastu, Slovenija pa je s svojima dvema vetrnima elektrarnama na samem repu Evrope. V Evropi je vetrna energija že prehitela premog in je sedaj drugi najpomembnejši vir pridobivanja električne energije. Evropski parlament je odločil, da morajo države članice do leta 2030 doseči 32 % proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Zahvaljujoč tehnološkemu napredku in nižji ceni proizvodnje vetrna energija že predstavlja najcenejši način pridobivanja električne energije. Problem v Sloveniji je, da ni zadostne politične volje in interesa, da bi na tem področju naredili korak naprej.

Mojca Grobelnik 4

Družboslovje ima v javnem diskurzu včasih negativno konotacijo. Kaj menite o tem?
Družboslovje je znanost. Razumeti moramo, da tako kot pri naravoslovju tudi tukaj obstajajo določeni zakoni. Mogoče so drugačni, ampak obstajajo. Obstajajo koncepti in pravila, a se hitreje spreminjajo kot v naravoslovju. V družboslovju je bolj potrebna aktualizacija in aplikacija konceptov na pereče in aktualne družbene problematike. Študij družboslovja je resen študij. Gre za vsebine, ki imajo neposreden vpliv na ljudi in na nas kot družbo. Zavedati se moramo svoje odgovornosti in ravnati skladno z njo.

Eva Peserl

Fotografije: Rok dolenc 

Vir: Kariernik

 


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 15. april 2019 | v kategoriji: FDV, Kariernik