[FDV Kariernik] Kam gre ta svet?


Jure Požgan - MO
Napovedovanje trendov je v znanosti sila nehvaležno početje in podobna ugotovitev velja tudi za disciplino mednarodnih odnosov. Če smo se iz dogodkov preteklih let karkoli naučili, potem je to verjetno spoznanje, da družba, v kateri živimo, za uspešno spopadanje s sodobnimi in vse bolj globalnimi izzivi bolj kot kadarkoli prej potrebuje mednarodno perspektivo. Že tako veliko prepletenost notranje in zunanje politike, ki jo povzročajo globalizacijski procesi na področju mednarodne trgovine, financ, razvojnega in regionalnega sodelovanja, še dodatno krepijo poskusi reševanja skupnih problemov, s katerimi se sooča večina držav v mednarodni skupnosti – tj. s podnebnimi spremembami, terorizmom, širjenjem jedrskega orožja, mednarodnimi migracijami, vojaškimi konflikti, revščino itd. 

Pri tem so številne mednarodne organizacije, pravila in norme, ki “zamejujejo” samovoljno delovanje držav (pa tudi drugih akterjev, kot na primer transnacionalnih podjetij in vse bolj tudi posameznikov) v mednarodnih odnosih, nedvomno rezultat uspešnih sodelovalnih procesov. Mednarodno sodelovanje je zlasti za male države, kot je Slovenija, postalo nujen predpogoj za preživetje, saj same zaradi omejenih (človeških in materialnih) virov niso samozadostne in sposobne razreševati problemov neodvisno od drugih. 

Toda navkljub prizadevanjem za kolektivno reševanje skupnih vprašanj nas perpetuacija nekaterih problemov in pogostost svetovnih kriz, s katerimi se soočamo v začetku 21. stoletja – od svetovne finančne krize, migracijske in podnebne krize ter vojn v Ukrajini, Siriji in Jemnu – opominjajo, da mednarodna skupnost pri tem ni vedno uspešna. Čeprav hkratnost sodelovalnih in konfliktnih odnosov ni novost, temveč temeljna značilnost (sodobnih) mednarodnih odnosov, pa se zdi, da konflikt prvič po koncu hladne vojne spet postaja osrednja značilnost svetovne politike in kot tak neizogiben. 

Pri tem ne gre več izključno za konflikt med različnimi ideologijami oziroma politično-ekonomskimi sistemi (med Vzhodom in Zahodom, Severom in Jugom, razvitimi in nerazvitimi, demokratičnimi in nedemokratičnimi državami), ampak se razhajanja in spori v večji meri pojavljajo tudi znotraj dominantne ideologije liberalne demokracije in tržnega kapitalizma, tj. med državami, ki si delijo skupna pravila in vzorce delovanja v mednarodnih odnosih. To potrjujejo tako nedavni porast protekcionističnih ukrepov v svetovni trgovini, izstop Združenih držav Amerike iz Pariškega podnebnega sporazuma, napovedani izstop Velike Britanije iz Evropske unije kot tudi nepodpis globalnega sporazuma o migracijah nekaterih zahodnih držav.

Tovrstne enostranske odločitve, populistično poudarjanje nacionalnega interesa in izolacionalistične težnje nekaterih držav so dodobra pretresli ustaljene načine multilateralnega delovanja držav in zamajali nekatere temelje mednarodne ureditve. Ključno vprašanje in izziv discipline mednarodnih odnosov tako še naprej ostaja, kako naj se globalna vprašanja rešujejo, da se omeji ta navidezno “samouničevalna” narava svetovne politike. 

Zakaj torej izbrati študij mednarodnih odnosov?

Zato ker ta program bolj kot nekatere druge discipline omogoča poglobljeno razumevanje, reševanje kompleksnih in hitro spreminjajočih se globalnih izzivov, ki terjajo razmišljanje izven ustaljenih lokalnih in nacionalnih okvirov. Globalizacija je namreč korenito spremenila politično, družbeno-ekonomsko in kulturno okolje svetovne politike, ki jo zaznamuje visoka stopnja odvisnosti in dinamičnosti. Novi izzivi, nastajanje in izginjanje držav, vse bolj pomembna vloga nedržavnih akterjev in hiter tehnološki napredek zato tudi od discipline mednarodnih odnosov zahtevajo nove načine razmišljanja, uokvirjanja in analiziranja globalnih vprašanj. 

Temu sledi tudi prenovljeni študijski program Mednarodni odnosi, ki je zastavljen izrazito interdisciplinarno. Obsega vsa področja svetovne politike, od vprašanj mednarodnega reda in pravičnosti, zagotavljanja miru in varnosti, mednarodnih ekonomskih odnosov do človekovih pravic, razvojnega sodelovanja, diplomacije in zunanje politike držav. Prav tako program omogoča specializacijo v okviru dveh modulov – mednarodnih odnosov in evropske regionalne integracije – znotraj katerih študentom in študentkam ponuja obilo možnosti za razvoj tistih kompetenc, ki diplomanta mednarodnih odnosov naredijo bolj zaposljivega in konkurenčnega na domačih in tujih trgih dela. Bodoči zaposlovalci, tako v javnem kot zasebnem sektorju, se namreč vse bolj zavedajo nujnosti širokega in poglobljenega poznavanja mednarodnih odnosov za delovanje v vse bolj politiziranem, kompleksnem in dinamičnem mednarodnem okolju.
Nenazadnje odločitev za študij mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede pomeni tudi, da študentom ni in ne more biti vseeno, kam ta svet gre. Globalna družbena odgovornost je namreč odločitev vsakega posameznika, da postane aktiven spodbujevalec nujno potrebnih sprememb, ki bodo sooblikovale svet, v katerem živimo. In študij mednarodnih odnosov je prav to. 

Dr. Jure Požgan
Fotografija: Rok dolenc

Vir: Kariernik





Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 03. junij 2019 | v kategoriji: FDV, Kariernik