[FDV Kariernik] Eva Cvelbar Primožič: »Ko pogledam mlade, vidim, da so zelo ambiciozni in da želijo spreminjati stvari.«


Od študentke sociologije kadrovskomenedžerske smeri pa vse do izvršne direktorice v podjetju Kolektor Group. Študij je opravila v enem zamahu, z eno nogo že v podjetju. Ambicioznost ji ni pustila, da bi si na študijski poti vzela predolge oddihe. Za uspeh je pač treba garati. Pozdravil me je močan stisk roke, na steni sem lahko prebral šest temeljnih vrednot, ki vladajo v podjetju: odgovornost, inovativnost, borbenost, poštenost, timsko delo in usmerjenost h kupcu. Ko je začela, je podjetje štelo 1100 zaposlenih. 17 let kasneje jih je že 5500. Je pogonska sila velikih kadrovskih projektov in dobitnica prestižnega priznanja za kadrovskega menedžerja oziroma menedžerko leta, ki ga podeljujeta Planet GV in Slovenska kadrovska zveza. Pravi, da je prihodnost uganka, zagotovo pa je pogojena s trdnimi človeškimi načeli. Z Evo Cvelbar Primožič sem se pogovarjal o njenem doživljanju študijskega obdobja na Fakulteti za družbene vede ter tem, kako ji je študij pomagal do potrebnih znanj in kje vidi potenciale mladih.

Eva Cvelbar Primožič 1

Kot že delujoča v podjetju ste kot študentka verjetno lahko presojali aktualnost študijske snovi. Lahko izpostavite kakšno dobro lastnost študija na Fakulteti za družbene vede?

 Po mojem mnenju da FDV študentom široko izobrazbo in veliko splošnih, vendar uporabnih znanj. V prvih letnikih se poučujejo predmeti, pri katerih se obravnavajo temelji različnih področij, in ti so vsekakor dobra popotnica za nadaljnje razvijanje lastnih idej. Menim, da smo FDV-jevci na nek način vsestranski, uporabni na različnih področjih, saj nismo ozko specializirani. Danes lahko vidim študijske kolege, ki so zaposleni na zelo različnih področjih dela. To pomeni, da niso zaposleni na področjih dela, za katera so se izšolali.

Kako ste izbirali študij?

Srednjo šolo sem obiskovala v domačem kraju, in sicer sem znanje nabirala na Gimnaziji Jurija Vege v Idriji. Fakulteto sem izbirala po osebnih interesih, saj sem si vedno želela opravljati delo, ki bo povezano neposredno z ljudmi. Zaradi tega se mi je zdela fakulteta na nek način celo lažja od srednje šole. Seveda ne po težavnosti. Lažja se mi je zdela zato, ker sem se odločila za študij, ki me je iskreno veselil. Tako sem iz gimnazijske generacije tudi prva uradno zaključila fakulteto.

Kaj pa takrat, ko teorija sreča prakso?

Na fakulteti spoznaš, kakšna so temeljna znanja, in takrat je mogoče težje razumeti naučeno tudi skozi realne situacije na delovnem mestu. Podiplomski študij, ki sem ga opravljala vzporedno z zaposlitvijo, mi je bil s tega vidika mogoče zato osebno še lažji. Zakaj? Ker sem si takrat lahko teorijo lažje predstavljala skozi prakso in si na ta način še bolj intenzivno širila obzorje.

Eva Cvelbar Primožič 2

Kaj pa vaša osebnostna rast? Ste se ukvarjali s športom?

Da kot oseba rastem in se spreminjam v pozitivnem smislu, skrbim že od srednje šole. Z vstopom v delovno okolje sem to samo še bolj ozavestila in ciljno nadgrajevala. Seveda to počnem še danes, in sicer preko branja knjig, raziskovanja meni neznanih področij, intenzivnega pridobivanja svežega znanja ipd. Priznam, da se vsak dan ciljno trudim, da postajam vedno boljši človek. Od vstopa v poslovni svet si tudi večkrat obujem tekaške copate. Tek mi namreč predstavlja sprostitev, saj sem takrat sama s seboj. Med tekom se tako zavestno odklopim in prezračim glavo. Velikokrat dobim tudi kakšno novo idejo. S športom pa sem se vedno ukvarjala, saj so moji starši, predvsem oče, že od malega skrbeli, da smo bili stalno aktivni. To poskušam danes prenesti tudi na svojo družino. Za vikende se tako najraje odpravimo v naravo, na kakšen bližnji hrib ali pa kam drugam na potep. Sicer pa ni toliko pomembno, kje smo, ampak več šteje, da smo skupaj in se imamo super.

Študentsko delo ste opravljali v podjetju Kolektor Group. Ste že takrat začeli z delom, ki ga opravljate danes?

Moja kariera se je pričela s študentskim delom na kadrovskem področju v Kolektorju. Začela sem s pospravljanjem personalnih map po abecednem vrstnem redu. To delo zame ni bilo izziv, zato sem nenehno postavljala zahtevna vprašanja. Bila sem zelo radovedna in samoiniciativna, mogoče za koga celo naporna. Nato mi je bil takrat kot štipendistki v višjem letniku dodiplomskega študija zaupan prvi večji kadrovski projekt z naslovom ≫Letni razvojni pogovor≪. Projekt sem z zunanjimi sodelavci tudi uspešno implementirala in posledično postala njegova skrbnica. Ta projekt živi še danes. Iz tega projekta sem naredila tudi diplomsko nalogo, tako da se mi je vse prepletalo in povezalo. Študij sem nato zaključila že v četrtem letniku fakultete (nisem vpisala absolventskega staža) in tako sem se še isto leto zaposlila kot pripravnica na kadrovskem področju.

Eva Cvelbar Primožič 5

Se je način dela od takrat spremenil? Pogrešate stari način?

Vsekakor se je način dela skozi leta spreminjal. Seveda na boljše. Pogrešam pa bolj poglobljeno delo, saj je danes zaradi količine informacij in tempa življenja to skoraj nemogoče. Včasih smo morali v knjižnico, si vzeti čas in stvari temeljito preštudirati. Danes pa celo pri sebi vidim, da delam vse preveč hitro. Ko sem bila vaših let, ni bilo interneta. Če mi je bila kakšna pesem všeč, sem morala ob nedeljah zvečer sedeti pri radiu ure in ure, da sem jo dočakala in jo nato posnela na kaseto. In to je ta vztrajnost, ki jo je tehnologija uničila oz. odnesla. Pri mladih (izjeme potrjujejo pravilo) tako vidim, da jim hitro zadošča, če pri prijavi na neko delovno mesto pošljejo svoj življenjepis. Meni kot kadrovnici to seveda ni dovolj. Ko preberem življenjepis, si lahko ustvarim napačno mnenje; pravi vtis si lahko ustvarim šele, ko človeka osebno srečam in se z njim pogovorim. Takrat ga lahko spoznam kot človeka, vidim, kako razmišlja, kakšna stališča zavzema in kako gleda na stvari. Zelo pomembno za nadaljnji razvoj in kariero je, da mladi preizkušajo čim bolj različna področja dela, da se povezujejo z delodajalci in konec koncev s tem skozi izkušnje pridobivajo lastno dodano vrednost. Preko prošenj se res zelo težko ustvari osebna nota, ki kasneje kreira odnos v podjetju.

S katerimi pojmi bi opisali FDV-jevca?

Radovednost, vedoželjnost in analitičen pristop k stvarem in izzivom. Na koncu pa se vse te lastnosti in pridobljeno znanje zložijo kot sestavljanka v smiselno celoto. Moja izkušnja je, da ko hodiš na FDV, spoznavaš vsako področje neodvisno od drugega. Na koncu, ko vstopiš v delovni proces, pa se ti vse skupaj sestavi v celoto. Mogoče bi dodala še to – FDV ti ustvari kritičnost do sveta. Dejstvo je, da izhajamo iz različnih okolij, zato imamo tudi različna mnenja in poglede na stvari. Seveda pa je veličina različnosti v tem, da se lahko uspešno medsebojno dopolnjujemo.

Eva Cvelbar Primožič 4

Kaj bi radi ob koncu sporočili mladim?

Nedavno so me na neki okrogli mizi vprašali, koliko je uspeh v življenju pogojen s srečo. Sama pravim, da je pomembno oboje. Tako sreča kot znanje, ki se ti morata poklopiti. Če ima dijak, študent strast, zagnanost in izbere študij, ki ga iskreno veseli, menim, da ima vsak realne možnosti, da bo nekoč postal uspešen. Zavedati pa se je potrebno, da uspeh ni samo to, da dosežeš direktorski naziv. Uspešen in srečen je tisti, ki s strastjo, srcem in užitkom opravlja svoj poklic. Če dosežeš to,  življenje samo poskrbi, da te izstreli med zvezde.

 

Luka Černe

Fotografije: Rok Dolenc

Vir: Kariernik


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 23. april 2019 | v kategoriji: FDV, Kariernik