[FDV Kariernik] Doc. dr. Andrej Kohont: »Pregled zadetkov na najbolj uporabljanem spletnem brskalniku pod pojmom pomanjkanje delavcev pokaže 900.000 rezultatov.«


Andrej Kohont - SOC-KM

Gospodarstvo cveti, delavcev pa ni. Problem je pereč tako v gospodarstvu kot negospodarstvu. Kadroviki ga poskušajo reševati na različne načine, a v glavnem poročajo, da so kadrovski bazeni prazni in da nove sodelavce težko pridobijo. Direktor menedžmenta človeških virov in organizacije v Mercatorju Gregor Rajšp, ki je obenem tudi predsednik upravnega odbora Slovenske kadrovske zveze, izpostavlja, da se v podjetju, ki v Sloveniji zaposluje okrog 10.000 sodelavcev, srečujejo z izzivom, kako zaposliti 500 sodelavcev, ki jih podjetje nujno potrebuje, a jih ni mogoče privabiti na slovenskem trgu dela.

Kako torej v teh razmerah pridobiti kompetentne sodelavce? Na vprašanje težko odgovorimo enoznačno, saj vemo, da je odgovor vedno odvisen od konteksta, v katerem deluje organizacija, in od ljudi, ki jih potrebuje, da bodo z ustvarjalnim delom, znanjem in izkušnjami prispevali k zastavljenim ciljem in razvoju. Pa vendar, tudi v razmerah kritičnega pomanjkanja delavcev, ki ga v Sloveniji zelo zaznamuje tudi staranje delovno aktivnega prebivalstva, določene organizacije kader pridobijo prej kot druge. Zakaj?

Del odgovora se zagotovo skriva v načinih, ki jih organizacije uporabljajo za privabljanje novih sodelavcev. Bolj ko so te metode blizu iskalcem zaposlitve in večje kot je ujemanje med pričakovanji organizacije in posameznikov, ki jih organizacija želi pridobiti, večja je verjetnost, da do sodelovanja med organizacijo in posamezniki tudi pride. V zadnjih letih se je zato kadrovanje, posebej ko gre za mlade sodelavce, iz tiskanih medijev preselilo na družbena omrežja in aplikacije mobilnih, intimnih medijev, več je povezovanja različnih deležnikov in iskanja kreativnih pristopov, kot so hitri zmenki, elevator pitch ipd., obenem pa je informacijsko-komunikacijska tehnologija kadrovikom v pomoč pri pridobivanju in selekciji kandidatov.

Drugi del odgovora se skriva v načinih, ki jih organizacije udejanjajo, da bi perspektivne kadre, ki so jih privabile, tudi zadržale. Tukaj se namreč uspešna kadrovska zgodba šele začne. Kakovost delovnega okolja, dobri odnosi, spoštovanje raznolikosti, priložnosti za osebno rast in razvoj na temelju lastne izbire, odprtost v okolje, možnosti in potrebna sredstva za udejanjanje kreativnih idej ter prevzemanje odgovornosti, kjer so napake sprejete kot del učenja – to je le nekaj prednosti delovnih okolij, ki slovijo kot dobri delodajalci ter ob doseganju ekonomskih ciljev beležijo tudi visoko pripadnost in zavzetost sodelavcev. Vedno znova se pokaže, da so v ospredju teh delovnih okolij vodstva s posluhom za potrebe trga in sodelavce obenem, kjer so kadroviki, vodje in sodelavci opolnomočeni za realizacijo ciljev, kjer obstaja visoka stopnja participacije v odločanju in kjer medsebojno sodelujejo, spodbujajo komunikacijo, prepoznajo prispevke sodelavcev in jih tudi ustrezno nagradijo.

V teh okoljih so ambiciozni, pričakovanja do sodelavcev so visoka, vendar jim na drugi strani puščajo veliko svobode in jim obenem ponujajo oporo, tudi prek pozorne organizacije dela in usklajevanja obremenitev, s čemer zmanjšujejo stres in prispevajo h kakovosti dela in življenja svojih sodelavcev. Razumejo in zavedajo se, da je ključ uspešnosti na področju dela z ljudmi v dolgoročni usmerjenosti s človeškim obrazom. Drži, da se dober glas o podjetju širi in privablja nove, odlične sodelavce ter ohranja zavzetost obstoječih. Seznanite se z delovnim okoljem Zapposa, pobrskajte po naboru slovenskih dobrih praks Zlate niti. Delovna okolja, o katerih teče beseda, so zelo blizu vas, obenem so vir kreativnih idej in morda prav vam ponudijo možnost za udejanjenje strokovnih znanj na vaši karierni poti.

Študijski program Sociologija – kadrovski menedžment vam bo pri tem v pomoč. V središče delovanja organizacij postavljamo človeka. Prepričani smo, da so ljudje s svojim znanjem in kompetencami ključni dejavnik uspešnega delovanja organizacij. Znotraj širšega sociološkega področja študentom posredujemo najnovejša spoznanja na kadrovskem področju in pri tem posebno pozornost namenjamo zadovoljstvu sodelavcev, vodenju in uspešnosti delovanja organizacij. Študentom zagotavljamo širok nabor splošnih družboslovnih, še posebej socioloških in menedžersko specifičnih znanj za delovanje na širšem kadrovskem področju. Na ta način prispevamo k oblikovanju kompetentnih strokovnjakov za analitično, vodstveno in svetovalno delo na kadrovskem in socialnem področju, v profitnih in neprofitnih organizacijah. Posebno skrb posvečamo tudi temu, da naši diplomanti na svoji karierni poti delujejo tako strokovno kot tudi etično in socialno pravično.

Študijski program je prek različnih oblik interaktivnega in sprotnega dela ter praktične naravnanosti, ki se odraža prek obiskov podjetij in drugih organizacij, priprave projektnih nalog z namenom razreševanja aktualnih kadrovskih problemov, predavanj in delavnic, ki jih izvajajo vidni strokovnjaki iz prakse, ter prek kadrovskega praktikuma, v okviru katerega študenti opravljajo naloge na kadrovskem področju v izbranem podjetju, povezan z gospodarstvom. Prek predavateljev in Društva študentov kadrovskega menedžmenta pa aktivno sodelujemo tudi s Slovensko kadrovsko zvezo.

Študenti na programu pridobijo širok preplet znanj s področja sociologije, ekonomije, prava, komunikologije, psihologije in drugih ved ter v sodelovanju s predavatelji in ostalimi študenti razvijajo analitično razmišljanje, strokovnost, sposobnost strateškega načrtovanja, dela v skupinah, vodenja sodelavcev, učinkovitega komuniciranja ter predstavljanja lastnih idej in rešitev, spoznajo poslovno in pravno okolje delovanja organizacij ter se naučijo obvladovanja poslovnih procesov. Prek mreženja in navezovanja stikov v organizacijah in zunaj njih razvijajo socialne kompetence ter spoznavajo učinkovite načine kadrovanja, razvoja, kariernega svetovanja in motiviranja sodelavcev. Obenem študenti razvijajo veščine, ki so jim v pomoč pri načrtovanju lastnega poklicnega razvoja in pri vstopu na trg dela, s čimer krepimo zaposljivost naših diplomantov. Diplomantke in diplomanti programa so prepoznani tudi v širšem slovenskem prostoru: kadrovske menedžerke leta 2015, 2016, 2017 in 2018 so končale naše programe. S stalnim razvojem programa, raziskovalnim delom in mednarodno vpetostjo predavateljev ter s spremljanjem novosti in njihove družbene vpetosti študentom posredujemo široko družboslovno usmerjenost in znanje za učinkovito privabljanje, razvoj, vodenje in ohranjanje kadrov ter spodbujanje njihove pripadnosti in zavzetosti.

Doc. dr. Andrej Kohont

Fotografija: Rok Dolenc

Vir: Kariernik


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 29. april 2019 | v kategoriji: FDV, Kariernik