[FDV Kariernik] Aleš Mišmaš: »Če pogledam nazaj, so bili občutki in izkušnje s FDV vedno pozitivni, rečem lahko, da sem iz tega obdobja ogromno odnesel, predvsem strokovne temelje za delo naprej.«


Aleš Mišmaš je diplomant in magister obramboslovja. Je generalni direktor direktorata za obrambno politiko na Ministrstvu za obrambo RS. Pravi, da gre zasluga za ta položaj vsem študijskim priložnostim in priložnostim, ki jih je dobil na ministrstvu. Njegova filozofija je vedno bila, da se je angažiral pri najzahtevnejših in nepriljubljenih nalogah, to pa mu je odpiralo vrata na karierni poti.

Aleš Mišmaš 1

Kako vas je zaznamovala Fakulteta za družbene vede?

Najprej bi se rad zahvalil za povabilo na intervju, ker me je potegnil nazaj v čas, ko sem bil na fakulteti, to je bilo namreč pred 25 leti, hkrati me je tudi spomnil, kako hitro mine čas. Študentski časi so zagotovo zelo pomemben korak na življenjski poti. Predstavljajo zaključek izobraževanja, naslednji korak pa je kariera, ko je treba začeti živeti resno in sprejemati odgovorne življenjske odločitve. Če pogledam nazaj, so bili občutki in izkušnje s FDV vedno pozitivni, rečem lahko, da sem iz tega obdobja ogromno odnesel, predvsem strokovne temelje za delo naprej. Imel sem srečo, da sem že zgodaj vedel, da me zanima področje obrambe. Tako sem se vpisal na FDV in potem po zaključenem študiju tudi karierno pot nadaljeval v tej smeri, torej na področju obrambe, vojske in varnosti. Še vedno imam v glavi nekaj dobrih občutkov in izkušenj od profesorjev, ki smo si jih še posebej zapomnili, npr. prof. Južnič, prof. Grizold, prof. Malešič, prof. Jelušič, prof. Žabkar itd. Nasploh lahko rečem za vse profesorje, da so mi pomagali pri oblikovanju strokovnih podlag, ki sem jih potem z delom še nadgrajeval.

Načela sva že temo nekaterih prednosti študija na FDV, zato me zanima, katere so bile kompetence oziroma znanja, ki vam jih je dala fakulteta; kako je študij na njej pripomogel k vaši karierni poti?

Zagotovo ti na prvem mestu fakulteta da teoretično podlago, torej splošna znanja s področja, ki ga študiraš. Prva stvar, ki jo ugotoviš takoj, ko greš v službo, pa je, da obstaja ogromno stvari, ki jih še ne poznaš, in se ti nek drug način učenja takrat šele začne. Obramboslovje na FDV je bila edina smer v Sloveniji, ki ti je lahko dala tovrstna znanja. Smer je bila širša kot le strogo vojaška, na nekaterih področjih je bila splošno družboslovna, kot npr. polemologija pri prof. Jelušič, kjer smo razpravljali tudi o določenih družbenih konceptih, ki so zelo pomembni. Ena izmed stvari, ki sem jih spoznal, ko sem prišel v službo, je bila ta, da se na fakulteti veliko naučiš, ampak naučiš se samo toliko, kolikor sam vložiš v študij. Če bi imel priložnost še enkrat iti nazaj, bi poskušal narediti še več. Ko sem začel svojo karierno pot na Ministrstvu za obrambo kot pripravnik, mi je izredno pomagalo to, da sem imel ključne podlage. Za vsa področja, ki jih na fakulteti spoznaš samo delno, npr. NATO, EU in nekatera druga, pa sem moral potem z delom pridobiti izkušnje in dodatna znanja, ki so potrebna za delo. Kar se tiče kompetenc, lahko rečem, da ti fakulteta da teoretična znanja, kompetence pa se razvijajo skozi delo. Sposobnost samostojnega dela, analitično razmišljanje izven standardnih okvirov, to je tisto, kar ti da študentska izkušnja. Pri izdelavi seminarskih nalog oziroma diplomskega dela si prisiljen v to, da sam nekaj narediš. Mi smo hodili raziskovat še v knjižnico, danes pa praktično vse podatke dobiš na internetu.

Aleš Mišmaš 3

 

Ste v času študija morda pogrešali več praktičnega dela, bi morda obiskali kakšno institucijo več?

V času mojega študija ni bilo toliko sodelovanja z vojsko oziroma Ministrstvom za obrambo, imeli smo nekaj obiskov, nismo pa bili že v času študija bolj seznanjeni z nekaterimi nalogami, ki bi jih opravljali pri delu. Obstajale so štipendije, ampak so bile bolj namenjen tistim, ki so potem nadaljevali kariero v vojski kot častniki. Moja generacija obramboslovcev pa je imela priložnost, da smo se zelo povezali med seboj, tudi izven študija, in s tem se gradi mreža, ki v mojem primeru še vedno obstaja. Večkrat se zgodi, da svoje študijske kolege srečam še danes, naj bo to na ministrstvu ali pa kje drugje. To zvezo z ožjo skupino bivših sošolcev se mi zdi smiselno spodbujati, da ostanemo v stikih, opravimo kakšno konceptualno debato itd.

Nam opišete svojo karierno pot do poklica, ki ga opravljate danes?

Kot že rečeno, sem imel srečo, da sem že v srednji šoli vedel, kaj me zanima, in sem se v času študija skušal skoncentrirati na to, da bom od študija čim več odnesel. Med študijem sem opravljal različna dela preko študentskega servisa, predvsem na področju informatike, kjer sem se ukvarjal z informacijskimi sistemi, grafičnim oblikovanjem itd. Pred  dvajsetimi leti je bilo namreč to področje manj razvito, kot je danes, je bil pa to tudi eden izmed razlogov, zakaj sem za temo diplomskega dela izbral strateško informacijsko vojskovanje, kar bi danes poimenovali kibernetsko bojevanje. Zelo zanimivo je gledati nazaj, koliko stvari se je v praksi realiziralo in bo pomembnih tudi za naprej. Po diplomi sem vedel, da si bom želel še naprej študirati na tem področju, zato sem denar, ki sem ga zaslužil s študentskim delom, vložil v podiplomski študij obramboslovja. Takoj ko sem prišel na magistrski študij, je bila vidna razlika. Če res želiš delati oziroma se izobraževati v tej smeri, takoj dobiš dodatno motivacijo, skupine študentov so manjše, zato se tudi profesorji še bolj angažirajo in ti pomagajo. Leta, ko sem delal magisterij, so bila res odlična. Študenti, ki smo odšli na magisterij, smo se odločili, da bomo skupaj pripravljali različne raziskovalne naloge, vzeli smo si proste vikende in skupaj raziskovali, na koncu je nastala zelo tesna mreža. Po študiju sem imel možnost, da sem se zaposlil na Ministrstvu za obrambo. V tistem času je bilo še obvezno služenje vojaškega roka, tako sem šel delat šolo za častnike vojnih enot, po zaključku obveznega služenja pa sem pričel na Ministrstvu za obrambo kot pripravnik. Začel sem na najnižji ravni in sem hitro ugotovil, da mi manjka veliko kompetenc oziroma dodatnega znanja, imel pa sem dobro teoretično podlago. V praksi so stvari malce drugačne, tisto, kar se na fakulteti teoretično naučiš, moraš potem spraviti v prakso. Delo, ki sem ga začel opravljati, je bilo po naravi zelo mednarodno naravnano. Na začetku smo videli, da moramo storiti več na področju tujih jezikov, pa tudi nekih konceptov, ki jih imajo druge države. Odpre se področje dela, kjer lahko ogromno odneseš, če si pripravljen delati. Moja filozofija je bila, da sem se angažiral pri nalogah, ki so bile najzahtevnejše ali nepriljubljene, to pa mi je vedno odpiralo različna vrata na karierni poti. Tako sem postopno napredoval na vedno zahtevnejša delovna mesta, tudi na prvo vodstveno funkcijo, in sicer vodje oddelka za planiranje. Imel sem možnost, da sem svojo strokovno kariero gradil praktično do sedaj, ko sem dosegel tudi najvišji možni položaj v državni upravi, to je generalni direktor nekega področja. Zasluga za to gre zagotovo vsem študijskim priložnostim in tistim, ki sem jih dobil na karierni poti na ministrstvu.

Kakšno pa je bilo vaše obštudijsko življenje, verjetno so že takrat na fakulteti delovala nekatera društva?

V študentska društva nisem bil nikoli uradno vključen, sem pa izkoristil vse stvari, ki sodijo k študiju, se pravi študentske zabave, neformalna druženja s sošolci. S podporo profesorjev smo se organizirali in obiskali vojaško bazo v Avianu, kar je bila zelo zanimiva izkušnja. Naša generacija obramboslovcev je bila edina generacija, ki si je kot absolventski izlet organizirala pot v ZDA. To je bilo leta 1999, se pravi pred 11. 9., tako da so bila takrat še odprta vrata v številne institucije vojske in obrambe, ogledali smo si npr. Pentagon in pa različne vojaške baze v ZDA. Absolventski izlet , ki je bil zelo strokovno naravnan, smo organizirali sami, ker smo bili kot ekipa zelo močni in povezani. Obštudijsko življenje pa sem izkoriščal tudi za študentsko delo in šport ter potovanja, kar me je vedno zanimalo. Ko si študent, vse te zadeve načrtuješ financam primerno, poskusiš pa izkoristiti vse obštudijske priložnosti, saj ti na koncu zelo koristijo.

Aleš Mišmaš 4

Kakšni so trenutni trendi v vaši stroki; imate morda kakšen nasvet za študente naše fakultete?

Vidi se, da se je od leta 2014, torej z začetkom ukrajinske krize, varnostno razmerje v Evropi močno spremenilo oziroma poslabšalo in nedvomno je to celotni evropski oziroma evroatlantski prostor opomnilo, da je potrebno na področju varnosti storiti več. Tem spremembam se mora prilagoditi tudi obrambni sistem Republike Slovenije. Drugi vidik, ki je specifičen za Slovenijo, pa je, da se vseh teh sprememb ne zavedamo. Zdi se mi, da se vidik pomembnosti vojske, obrambe, varnosti, NATA, kaj sploh pomeni nacionalna varnost itd., sploh ne izpostavlja. Precejšen del prebivalstva meni, da je Slovenija v nekakšnem varnostnem mehurčku in da se ji ne more nič zgoditi. Slovenija je dejansko ena izmed varnih držav, vseeno pa se lahko vse grožnje hitro dotaknejo naših meja. K temu, ko je Republika Slovenija postala suverena in samostojna država, pa sodi tudi odgovornost, da se dostojno vedemo v mednarodni skupnosti in prispevamo k stabilizaciji tistih območji, kjer krize nastajajo oziroma obstajajo. Prizadevamo si, da bi javnost prepoznala pomen varnosti in obrambe, predvsem sedaj, ko so se varnostne razmere spremenile in poslabšale. Naslednji vidik, ki je zelo pomemben, pa je, da se globalno geopolitika zelo spreminja, nastajajo nove velesile. Videti je, da se – kot posledica evropske gospodarske in finančne krize – znotraj Evrope spreminjajo politični poli in da se znotraj tradicionalnih zavezništev pojavljajo določena vprašanja, ki v preteklosti niso obstajala. Nekateri manjši akterji uporabljajo asimetrične oblike delovanja, da dosežejo svoje cilje. Zalo pomembno je, da razumemo geopolitične trende, ki se pojavljajo v svetu, in da se znamo kot suverena država opredeliti, kam sodimo. Omeniti je potrebno tudi tehnološki vidik varnosti. Tehnologija, ne samo informacijska, se zelo hitro razvija, kar ima izjemno pomemben vpliv na varnost, tako da se moramo tudi kot stroka temu ustrezno prilagajati.

Kar se tiče nasvetov študentom – zelo težko jih je dajati, vsak študent na podlagi lastnih napak kasneje dožene, kaj bi storil drugače. Mislim, da če že vnaprej veš, kaj te zanima, si lahko srečen. Za vse obramboslovce, ki so šli v študij zaradi zanimanja in bi radi v stroki nadaljevali, imam samo en nasvet: naj najdejo pravo ravnotežje med študijem in obštudijskim delom, ker moraš izkusiti tudi to, da lahko potem uspešno delaš. Treba je izkoristiti vse možnosti, ki jih študij nudi, torej sodelovanje z vojsko, Ministrstvom za obrambo itd. Po koncu finančne krize se je odprlo tudi zaposlovanje na Ministrstvu za obrambo, v vojski imamo, tudi na področju častniških poklicev, veliko možnosti za študente obramboslovja. Možnosti so se odprle tudi na ostalih področjih, saj smo ugotovili, da se zaradi varnostnih razmer v Evropi tudi nabor dela širi. Mislim, da je prihodnost za študente obramboslovja veliko bolj svetla, kot je bila še pred nekaj leti. Pri svojih bivših sošolcih vidim tudi, da se niso vsi zaposlili na obrambnem ali varnostnem področju. Zanimivo je srečati nekatere, ki delajo v zasebnem sektorju in so prav tako uspešni; tudi tem je verjetno fakulteta zelo pomagala, saj jih je naučila prilagajanja in improviziranja.

 

Kristjan Kos

Fotografije: Rok Dolenc

Vir: Kariernik

 


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 01. april 2019 | v kategoriji: FDV, Kariernik