[FDV Karienik] Izr. prof. dr. Samo Uhan: »Več družbe«


Samo Uhan - AS

Začeti kolumno o študiju sociologije s športnim dogodkom se zdi nekoliko neobičajno. Vendar zgolj na prvi pogled. V mislih imam zadnji Eurobasket, na katerem je košarkarska reprezentanca Slovenije osvojila prvo mesto in s tem doma ustvarila vzdušje, ki je močno preseglo zgolj športne okvire dogodka.

Vse, ki smo na takšen ali drugačen način spremljali prireditev, so navdušili »mobilizacijski potencial« dogodka, pozitivna čustva in že skorajda pozabljena enotnost. Razlog, zakaj torej omenjam Eurobasket 2017, tiči v vprašanju, ki so si ga zastavili mnogi takoj, ko se je prvenstvo končalo. Zakaj pozitivnega vzdušja v družbi, ki se je ustvarilo med prvenstvom, ni mogoče podaljšati v »resnično življenje«?

Podatki javnomnenjskih raziskav nam razkrivajo, da se je med ljudi zajedlo razpoloženje, da smo slovensko zgodbo o uspehu (uspešni tranziciji) enostavno zavozili. Je to res? Nekoliko bolj poglobljen pogled vendarle razkrije, da je država v mnogo boljši kondiciji, kot to prikazujejo »dežurni kritiki«. Zdi se, da v vsej zgodbi ekonomski kazalniki niso tisti, ki sprožajo največ skrbi. In če nam primerjava vzdušja, ki je vladalo v državi v času prvenstva, in tistega po njem kaj bistvenega sporoča, je to ravno dejstvo, da smo nekje na zapleteni tranzicijski poti izgubili občutek za skupnost. Izgubili smo družbo, zato ogrožamo državo. Razkraja se tisto, kar uspešne razvojne družbe loči od »zavoženih«, da smo namreč sposobni tudi v kompleksnem, izjemno tekmovalnem in skrajnemu individualizmu naklonjenem okolju definirati skupno in javno ter na tej osnovi oblikovati strategije, politike in, če hočete, prihodnost.

Pomemben del slovenske tranzicije predstavlja tudi ideološka preobrazba gospodarstva, ki se v zadnjem desetletju kaže kot neoliberalni obrat. Če na tem mestu pustimo ob strani razprave o empirični (ne)uspešnosti omenjene ekonomske paradigme, lahko kot resnično toksično usedlino ekonomskega neoliberalizma prepoznamo njegov princip o »nujni« prevladi zasebnega nad javnim v vseh segmentih družbe. Seveda gre za skrajno primitivno razumevanje delovanja družbene kompleksnosti s posledicami, ki jih je na najbolj neprijeten način razgalila globalna kriza. Če je naš cilj uspešna družba, si ni mogoče zamisliti bolj destruktivnega načela. Integrirana družba je temelj sodobne države, brez te pa ni delujočega modernega gospodarstva. Ni prvega brez drugega. V uspešnih družbah vsako zasebno sfero (nujno tudi gospodarsko) obdaja artikuliran javni interes.

Žal ideologija agresivnega potrošništva, ki družbo atomizira in nas vse spreminja predvsem v kupce produktov in storitev, preprosto ne uvidi kompleksnosti družbenih odnosov. Zato je ena najpomembnejših nalog družbenih ved, predvsem sociologije, da ustvari razvojno paradigmo, ki bo zmogla »misliti družbo«.

Zakaj torej študirati sociologijo?

Zato, ker je sociologija edinstvena veda, ki se ukvarja z vsemi oblikami družbenega delovanja in organiziranosti, zavedajoč se njihove globalne prepletenosti. Predvsem pa, ker je sociologija zelo aktualna. Sociološki klasik E. Durkheim je pred več kot sto leti zapisal, da iz tega, da sociologi družbo predvsem proučujejo, ne izhaja, da se odrekajo želji, da stvarnost izboljšajo. Seveda to velja še danes. Ob tem, ko se lahko vsi strinjamo s stališčem o uporabni vrednosti sociološkega znanja, se pojavijo večna vprašanja, kot so: katere in čigave zamisli bodo postale podlaga za načrtovanje in izboljševanje družbe, s kakšnimi sredstvi bo prišlo do izboljševanja, kakšna bodo razmerja med vpletenimi akterji v svetu omejenih materialnih dobrin in neenakomerne razporeditve družbene moči? Na vsa ta vprašanja ponuja odgovore študij sociologije na Fakulteti za družbene vede.

Študijski program Sociologija je izrazito sodoben in ponuja uravnotežen izbor temeljnih teoretskih in metodoloških znanj ter posebnih socioloških vsebin, s poudarkom na povezovanju družboslovnih disciplin. Študijski proces je organiziran na način, da študente nenehno usmerja k uporabi socioloških znanj pri obravnavi konkretnih vsebin in družbenih vprašanj. Na ta način študentom in študentkam že kmalu po začetku študija omogočimo, da se seznanijo z relevantnimi poklicnimi področji in vzpostavijo stik z bodočimi zaposlovalci.

Z odločitvijo za študij sociologije na naši fakulteti študenti izkažejo občutljivost za družbo in hkrati odločenost, da v njej delujejo kot akterji. Pri tem seveda velja, da lahko svet naredimo boljši, če povečamo znanje o njem. Študij sociologije je prvi korak na tej poti.

 

Izr. prof. dr. Samo Uhan

Fotografija: Rok Dolenc

Vir: Kariernik


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 06. maj 2019 | v kategoriji: FDV, Kariernik