[FDV Alumni] Samo Novak - biti samo študent danes ni več dovolj


Samo Novak 1Samo Novak je diplomant evropskih študij. Po končanem dodiplomskem študiju se je odpravil v tujino  in tam opravil magisterij s področja mednarodnih odnosov ter pravni magisterij iz mednarodnega javnega prava. Zaposlen je kot višji svetovalec v kabinetu predsednika Državnega zbora Republike  Slovenije. Njegova temeljna področja zanimanja so mednarodno pravo, človekove pravice in zunanja politika. Študentom svetuje, naj čim več potujejo, saj le tako postaneš odprt za druge ideje, iščeš zglede še kje drugje, in nenazadnje, tujina ti da idejno širino oz. odprtost.

Zakaj ste izbrali ravno fakulteto za družbene vede in evropske študije, ko ste se odločali za svoj študij?

Študij družboslovja je bil pri meni povezan že z obšolskimi dejavnostmi v gimnaziji, veliko sem se namreč ukvarjal z izobraževalno in tekmovalno debato, kjer so vse stvari vezane predvsem na družboslovne teme, zato se mi je zdelo, da bom nadaljeval strokovno oz. akademsko pot v to smer. Najbolj so me zanimali mednarodni odnosi, ki pa so se mi zdeli zelo splošni. V tistem trenutku se je pričel odpirati nov program Evropske študije in zdelo se mi je, da lahko študiram mednarodne odnose z območno specifičnim oz. geografskim fokusom na Evropi. Slovenija je takrat postala nova članica EU in menil sem, da bodo tovrstni kadri močno iskani, da bom pridobil znanja, ki bodo tudi v Sloveniji močno zaželena. Vpisal sem se leta 2005 in bil študent prve generacije tega programa. Iz vsebine študijskega programa sem videl, da bom pridobil osnovna znanja splošnih družboslovnih predmetov, specifična znanja, vezana na EU, hkrati pa mi bo dopuščeno veliko proste izbire glede ostalih tematik, ki bi me zanimale. Spominjam se, da smo imeli izbirne sidrne predmete pa izbirne programske oz. fakultetne predmete, in večino teh predmetov sem izbral s področja mednarodnih odnosov. V 3. in 4. letniku sem se potem osredotočil točno na tisto, kar me je zanimalo: mednarodno pravo, človekove pravice in zunanja politika. Tako da sem poleg osnovnega predmetnika izbral vse, kar se je neposredno ali pa vsaj posredno navezovalo na te teme.

Kako pa je bilo po študiju - rekli ste, da ste pričakovali, da  boste lahko našli zaposlitev, je bilo potem res tako?

Ne, zaposlitev ni bila lahka. Že med študijem sem veliko delal za neko nevladno organizacijo, ki se je ukvarjala z debato, učenjem argumentacije in  javnega zagovorništva, z izobraževanjem na temo človekovih pravic, skratka, s stvarmi, ki so me zelo zanimale. Tudi po končanem študiju sem kot prekerni oziroma projektni delavec delal večinoma za to nevladno organizacijo. Takoj po študiju nisem šel na trg delovne sile, saj so nam med študijem ves čas sporočali, da je po bolonjski reformi drugostopenjski študij na nek način skoraj »obvezen«. In glede na to, da med študijem nisem šel na nobeno izmenjavo, sem se odločil, da bom v tujini nadaljeval drugostopenjski študij. Tako sem končal dva magistrska študija v tujini, šele po tem pa sem pričel zares iskati stalno službo in jo dobil v Državnem zboru Republike Slovenije.

Samo Novak 2Torej ste se prvič zaposlili v Državnem zboru?

Da, moja prva redna zaposlitev je bila v Državnem zboru, prej pa sem med  študijem počel veliko stvari – sodeloval z nevladnimi organizacijami, z raziskovalnimi inštituti,  izobraževalnimi fundacijami ... Študiral sem na Nizozemskem na Univerzi v Leidnu, kjer sem se lahko fokusiral točno na tisto, v kar sem se pred tem na FDV-ju usmerjal pri izbirnih predmetih. Opravil sem magisterij iz mednarodnih odnosov in pravni magisterij iz mednarodnega javnega prava. Že takrat  sem lahko na Nizozemskem v sklopu fakultet delal na njihovih raziskovalnih inštitutih, bil sem član uredniškega odbora znanstvenega zbornika »Leiden Journal of International Law«, delal sem na  inštitutu Grotius za mednarodno pravo v Haagu. Vendar je bilo vse to vezano na moj študij –  podobno kot tu, ko sem delal na Centru za proučevanje mednarodnih odnosov in je šlo za  sodelovanje s profesorji, ki prepoznajo sposobne in motivirane študente, ki jih stvari zanimajo in želijo delati na skupnih projektih.

Vam je FDV dal možnost ustvarjanja socialne mreže, ki vam zdaj pomaga?

Vsekakor. Imam vsaj dve sošolki oziroma sošolca s fakultete, ki delata v Državnem zboru, zanimajo nas podobne stvari, vsak dan se srečujemo in se o njih pogovarjamo. Nasploh mislim, da mi je dal FDV odlično možnost mreženja, tako v smislu kolegov kot tudi v smislu profesorjev. Nenazadnje je moj profesor mednarodnih odnosov in predmetov, ki so me na fakulteti najbolj zanimali, danes moj šef, trenutni predsednik Državnega zbora. Zagotovo ti FDV daje možnost mreženja. To ni zgolj socialna mreža za »kofetkanje«, pač pa imam krog prijateljev iz moje ali pa iz druge generacije, ki delajo v mednarodnih organizacijah v Evropi ali izven nje, v izobraževalnih institucijah, vedno grem lahko na Facebook in dobim informacije, jih pokličem in se dobimo … Te vezi so večinoma ostale. Pa tudi s fakulteto ostajam povezan in v okviru predmetov na programih Evropske študije in Mednarodni odnosi znanje občasno prenašam »nazaj« novim generacijam študentov, ki prav tako postajajo del mojega strokovnega omrežja.

Kaj vam je na vaši karierni poti najbolj pomagalo:  osebnostne lastnosti ali to, da ste bili ob pravem času na pravem mestu?

Mislim, da je vedno kombinacija vsega. Redki so primeri, kjer bi bilo samo biti ob pravem času na pravem mestu odločilno ali pa ko je edina stvar, zaradi katere dobiš sanjsko službo, to, da si izjemno dober. To se tako rekoč ne dogaja. Splet različnih okoliščin te pripelje na karierno pot, na kateri želiš biti. Trenutno zelo uživam v tem, kar počnem, ker je moj šef nekdo, ki se zelo zanima za diplomacijo, mednarodne odnose in mednarodno pravo, človekove pravice – s tem se lahko ukvarjam, ker se s tem želi ukvarjati on. Seveda so tudi druge institucije, kjer bi lahko svoje interese še bolj specifično obravnaval in se z njimi ukvarjal, ampak trenutno sem tu in s tem sem zadovoljen. Mnogi si mislijo, da se Državni zbor ne ukvarja z evropskimi in drugimi mednarodnimi zadevami, kar pa sploh ni res.

Kaj pa je vsebinsko vaše trenutno področje dela?

Večinoma stvari, ki se tičejo zakonodajnega postopka, mednarodnih aktivnosti državnega zbora – v vseh primerih je to vezano na funkcijo predsednika Državnega zbora, ker sem pač zaposlen v njegovem kabinetu. Glede na to, da je bil eden izmed njegovih ciljev, da prične Državni zbor malo bolj »profilirati« kot akterja, ki ni samo nacionalni, ampak tudi mednarodni, se ukvarjamo tudi z udeležbo na mednarodnih konferencah, s komunikacijo z veleposlaniki in zadevami, ki se tičejo zakonodajnega postopka npr. na nacionalni ravni, imajo pa mednarodne učinke, ali pa kjer mednarodno okolje nacionalno zakonodajo oblikuje in nanjo vpliva. Take so na primer azilna zakonodaja, mednarodne pogodbe in mednarodni akti, h katerim želi Slovenija pristopati, vse to mora skozi Državni zbor. Tudi s tem se ukvarjam, pri čemer lahko uporabljam tako znanja z dodiplomskega kot podiplomskega študija. Če bi izpostavil, zakaj mi koristijo evropske študije – to je morda neka mantra, ki se jo velikokrat sliši kot kritiko Državnega zbora (čeprav mislim, da se je še ne sliši dovolj): menim, da se državljani v Sloveniji, sploh pa poslanke in poslanci,  premalokrat zavedajo, da zakonodajni predlogi, ki nastajajo v Bruslju, niso »od Bruslja«, pač pa so »od vseh nas«. Nacionalni parlamenti skozi svojo nadzorstveno funkcijo spremljajo, kaj vlada na posameznih zasedanjih Sveta EU počne, in lahko vplivajo na stališče, ki ga vlada tam zastopa. Poleg tega gredo vsi zakonodajni predlogi direktiv in uredb skozi odbore v Državnem zboru, skozi področni odbor in specifično skozi odbor za zadeve evropske unije. Mislim, da bi bilo lahko na teh področjih več interesa in znanja. Sam pa sem zelo vesel, da lahko tu s pridom uporabljam znanja, ki sem jih pridobil na programu Evropske študije, da lahko na tem področju pomagam z nasveti. In to je specifični prispevek mojega študija, ki se mi morda takrat ni zdel tako pomemben, zdaj pa se zdi.

Samo Novak 3Kaj bi priporočili vsem študentom FDV-ja – na kakšen način naj oblikujejo svojo kariero, kaj naj naredijo že med študijem?

Mislim, da biti samo študent danes ni več dovolj, že zaradi pomena mreženja je potrebno biti bolj angažiran in se udeleževati različnih dogodkov, ki jih fakulteta organizira, gosti ali pa samo promovira. Graditi je treba svojo mrežo. Ni dovolj, da veš, kako mreženje poteka, potrebno ga je tudi izvajati. Mislim, da bi sam med študijem lahko tega počel veliko več. Znotraj študija se je treba samoangažirati, kar pomeni, da se pričneš z določenimi tematikami bolj ukvarjati, tako boš postal strokovnjak zanje. Znotraj procesa mreženja se je pomembno udeleževati dogodkov, ki se dotikajo tvojih tematik ... Da pridobiš, kar ti fakulteta ponuja, se moraš sam dodatno angažirati. Študent mora biti proaktiven, sam stopiti do profesorice ali profesorja … Študentom bi priporočil, da naj, če imajo ob študiju le možnost, čim več potujejo – sam sem med študijem zelo veliko potoval po Evropi, Aziji, Afriki. Nekatere poti so bile vezane na službeno-izobraževalne zadeve, druge so bile zasebne narave. To, da zapustiš Slovenijo, se mi zdi nujno ne samo zato, da postaneš odprt do drugih ljudi in da jih bolj sprejemaš – v 21. stoletju bi moralo biti to privzgojeno že na ravni države in izobraževalnega sistema – temveč predvsem zato, da postaneš odprt za druge ideje, da lahko iščeš zglede še kje drugje. Pomemben se mi zdi prav ta občutek skupnosti, ki ga cenijo bolj izven Evrope, mislim, da smo Evropejci bolj nagnjeni k individualnemu. Posameznik je sicer pomemben, vendar za to, da se znaš vesti v skupnosti in da si do skupnosti odgovoren, potrebuješ prvoosebno izkušnjo s tujino. Tujina ti da idejno odprtost in širino.

Janja Zdovc

Vir: FDV Kariernik

Fotografije: Maruša Mlekuž
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 09. avgust 2016 | v kategoriji: Alumni