[FDV Alumni] Janja Božič Marolt - ali se zavedate, kakšno moč imajo novinarji, uredniki, piarovci, kadroviki, analitiki, medijski strokovnjaki, politologi?


IMG_8083_za spletJanja Božič Marolt je ustanoviteljica in direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana. Diplomirala je s področja sociologije. Njen moto, »Nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše«, in vedno nova znanja so ji pomagali pri bogati karierni poti.

Kako vam pridobljena izobrazba pomaga pri današnjem delu?

Vedno bolj. Glede na to, da smo se začeli ukvarjati najprej z raziskavami medijev, z leti pa še z ad hoc raziskavami javnega mnenja, trga in potrošnikov, smo se vedno znova osredotočali na določene probleme, ki so vzrok ali posledica stanja v družbi. Vsi fenomeni, ki jih raziskujemo, naj bo to trg, potrošnik, javno mnenje, so še kako vezani na moja temeljna znanja s področja sociologije. Kar sem se naučila na fakulteti, je delček osnove za vse, kar potrebujem pri današnjih projektih. Morala in želela sem se stalno izobraževati, pridobivati nova znanja in biti korak pred drugimi, da lahko danes Mediana deluje na tako visoki ravni.

Kako vas je zaznamovala Fakulteta za družbene vede?

To bi lažje povedali drugi. Mislim pa, da mi je dala osnovo za nadaljnjo vedoželjnost, izvedela sem toliko, da sem se zavedala, kako malo vem. Poseben pečat so mi pustili postulati iz prejšnjega družbenega sistema in prehod v prvo službo, kjer sem bila nemudoma v pogonu novega sistema, vključno s kreiranjem potrošniške družbe. Usvajanje novih znanj je bilo samoumeven predpogoj za napredovanje.

Vaše študijsko in obštudijsko življenje ...

Moj cilj je bil, da naredim vse izpite v rokih. Nisem stremela k najvišjim ocenam, vendar slabih niti nisem imela. Dolga poletja sem delala na taborjenjih kot prostovoljka, v vmesnem prostem času na sejmih in kasneje kot anketarka in raziskovalka.

DSC_0541-za spletNa kratko mi prosim opišite svojo pot od diplome do danes.

Diplomirala sem na sociologiji pri predmetu psihologija, s temo ekonomska propaganda. S pojmom samozavesti sem se prvič srečala v zadnjih letih študija, ko sem spoznala, da mi je primanjkuje. Vendar pa sem je očitno v nekem ključnem trenutku zbrala dovolj, da sem pristala na poziv za svojo prvo službo. Ravno pisanje diplomskega dela mi je dalo to priložnost, ko sem zbirala literaturo pri takrat največji in najbolj ugledni slovenski oglaševalski agenciji, kjer so mi ponudili delovno mesto medijske načrtovalke.

Kaj bi priporočili študentom, ki se danes odločajo za študij?

Naj sledijo srcu, naj študirajo tisto, kar jih zanima. V znanje in študij naj vlagajo 200 odstotkov časa, energije, volje, pameti, srca, odprtih oči. Trg je navsezadnje globalen, konkurenca kolegov je svetovna. Sledijo naj svojim željam, iščejo naj in prisluhnejo vzgibom iz okolja. In naj se potrudijo. Uspehi ne padajo z neba.

Podpirate študij v tujini? Delo v tujini?

Če kaj, mi je zelo žal, da nisem študirala vsaj leto dni v tujini. Izmenjava je nujno potrebna že zato, da vidiš, kako diha druga družba, druga kultura, da postaneš bolj samostojen, odprt in dojemljiv za druge prakse. Dobiš tudi bolj realno oceno sebe, ker se postaviš pred ogledalo skupaj z drugimi. Z delom v tujini ni nič narobe. S tem mladi samo pridobijo delovne navade, ki so bolj zahtevne kot pri nas. Štipendija Erasmus je ena izmed večjih koristi EU, ki bi jo morali izkoristiti vsi študentje – izmenjava bi morala biti kar obvezna.

Se zaradi študija v tujini in zaradi globalizacije brišejo sledi slovenske kulture?

Ne bi rekla, v času enoletne izmenjave je morda prej ravno nasprotno. Integracija v času študija je potrebna in je rdeča nit vsakodnevnega delovanja. Hkrati pa vsak izkoristi svojih pet minut in svojo kulturo v tujini častno predstavlja drugim kolegom. Odvisno od tipa osebnosti. Tisti, ki jim ni mar, lahko slovensko kulturo brišejo tudi na domačem dvorišču. Dejstvo je, da se svet globalizira, hkrati pa imajo vse večje skupnosti v drugih državah možnost ohranjanja svoje kulture.

DSC_0493-za spletZakaj naj se študentje odločijo za FDV?

Zato, ker lahko tako največ prispevajo k stanju duha in usmerjanju delovanja družbe. Menim, da se družboslovje podcenjuje. Ampak ali se zavedate, kakšno moč imajo novinarji, uredniki, piarovci, kadroviki, analitiki, medijski strokovnjaki, politologi? Družba je živ organizem in v veliki meri bi lahko delovala po meri FDV-jevcev. Tudi novi kazalec družbene sreče bi morali zasnovati ravno FDV-jevci.

Zakaj se po vašem mnenju podcenjuje družboslovje?

Ker ni neposredni generator oprijemljivega kapitala.

V kakšnih odnosih ste s svojimi profesorji danes?

Veseli smo drug drugega, ko se srečamo. V interesu mi je, da ostanem v dobrih odnosih s fakulteto, kjer se lahko najde tudi nov sodelavec.

Imate kakšno anekdoto iz študentskih časov?

Uf, bili smo revolucionarna generacija. Enoumje nam ni bilo po godu. Smo ga pa skoncentrirano doživeli na absolventskem izletu v takratno Sovjetsko zvezo. Veliko smo si upali. Saj me ne sprašujete po ljubeznih in žuranju, kajne?

Vaš življenjski moto je ...

Delaj tako in tisto, da boš zadovoljen sam s sabo, prisluhni si, spoznaj se, ostani zvest samemu sebi in svojim vrednotam. To je spoznanje, ki pride šele z leti. Ves čas pa: če si nekaj zelo želiš, ti bo to tudi uspelo. Če boš kaj naredil za to!

Vaši cilji za naprej ...

Najprej smo se poslovno postavili na zemljevid Balkana, ravnokar pa se postavljamo na zemljevid sveta in želim si, da bi vsaj v strokovnih in poslovnih krogih vedeli, kdo je in kaj vse zmore Mediana. Največji poslovnih uspeh ... Zaupanje sodelavcev, naročnikov, partnerjev in širše javnosti. Velikih poslovnih uspehov smo v skoraj četrt stoletja nanizali že kar nekaj. Ampak največji šele pride.

Mateja Stele

Vir: FDV Kariernik

Fotografije: Maruša Mlekuž
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 19. julij 2016 | v kategoriji: Alumni