Eden od projektov EU v šoli Centra za mednarodne odnose prejel nagrado Evropske komisije


jeanmonetProjekt Kurikuli osnovnih šol, obogateni z vsebinami o Evropski uniji, ki ga je pod vodstvom izr. prof. dr. Ane Bojinović Fenko izvajal Center za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede, je lani prejel nagrado Evropske komisije EU Success Story. Gre za projekt v okviru Jean Monnet (JM) aktivnosti, ki jih sofinancira EU, njihov namen pa je promocija odličnosti v poučevanju in raziskovanju na področju študij EU. Na naši fakulteti sta v JM aktivnosti poleg Centra za mednarodne odnose vključena še Center za politično teorijo in Center za politološke raziskave. Iz slednjega prihaja tudi izr. prof. dr. Damjan Lajh, ki vodi različne JM aktivnosti.

Projekt Kurikuli osnovnih šol je eden od treh JM projektov programa EU v šoli, ki so potekali med letoma 2011 in 2015. Ti projekti so bili namenjeni manjšanju demokratičnega deficita oz. ozaveščanju učencev in učiteljev osnovnih in srednjih šol o pomembnosti EU ter procesih in delovanju EU. V okviru nagrajenega projekta, ki je potekal v šolskem letu 2014/2015, so člani Centra za mednarodne odnose pripravili pet izhodiščnih učnih ur, ki so namenjene učiteljem, da razumejo pet glavnih tem EU in jih umestijo v svoje učne ure. Prva tema je bila, kaj je Unija, pri čemer so jo predstavili s pomočjo matematične unije. V okviru druge teme so predstavili, čemu je namenjena EU, kjer so poskušali prikazati bistvo redistributivnih in regulativnih politik prek izkušenj otrok s solidarnostjo in učinkovitostjo. Pri tretji temi so govorili o delovanju političnega sistema Unije, ki so ga razlagali prek vloge učencev v šolskem predstavniškem sistemu, pri četrti pa so se osredotočili na dva tipa glasovanja institucij EU (soglasno in večinsko). V okviru pete teme so razpravljali o Uniji kot vrednostni skupnosti in jo povezali z razvojem politične (nacionalne, evropske) in drugih identitet učencev. 75 odstotkov financiranja teh projektov je prispevala EU, 25 pa FDV, kar velja tudi za druge JM aktivnosti.

Kot je povedala izr. prof. dr. Bojinović Fenko, je Komisijo v podelitev nagrade EU Success Story prepričalo to, da so se oddaljili od faktografskega znanja in se posvetili razumevanju Unije. Všeč jim je bilo tudi to, da projekt v učne načrte ne uvaja dodatnih ur o EU. Učne ure so namreč izvedli tako, da so jih naslovili v cilje šestih predmetov – geografije, zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, glasbe, okolja ter družbe od 1. do 9. razreda. Nagrado so prejeli tudi zato, ker so nadgrajevali rezultate iz predhodnih dveh projektov, poleg tega pa so pripravili inovativne oblike ocenjevanja učencev za trajno ohranjanje znanja. Navdušilo jih je, koliko napora so vložili, da so angažirali pedagoško osebje, ki zna prevajati zahtevne strokovne koncepte na osnovnošolsko raven. Zelo dobrodošla se jim je zdela ugotovitev, da problem ni samo pri učencih, ampak tudi pri učiteljih, ki nimajo formalnega izobraževanja o EU. Izvajalci projekta so v svoje aktivnosti namreč vključili tudi študente filozofske in pedagoške fakultete, torej bodoče učitelje, kar predstavlja trajnostni vidik projekta, je povedala vodja projekta.

Ločene JM projekte v okviru EU v šoli pa je od leta 2012 vodil oz. vodi tudi izr. prof. dr. Lajh. Center za politološke raziskave, ki ga vodi, se je v prvem projektu osredotočil na osnovne šole na podeželju. V drugem projektu so vključili še dve hrvaški šoli, s čimer so poskušali slovenske osnovnošolce obogatiti z multikulturnimi pristopi. Tretji projekt, ki se bo po dveh letih zaključil septembra letos, in je nadaljevanje prejšnjih dveh, je medtem že v osnovi osredotočen na multikulturnost. Naslovili so ga EU4Me – Learning European Diversity: Respecting Multiculturalism, Multilingualism, Minorities and Migration in the EU. Vodja projekta je pojasnil, da so najprej organizirali različne seminarje za učitelje, na katerih so jim najprej predstavili osnove delovanja EU. Nato to nadgrajujejo s tematikami, ki se jim zdijo smiselne, velikokrat pa jih določijo tudi v sodelovanju z učitelji. Projekt so prijavili kot odziv na migrantsko krizo, zaradi česar so v izobraževanja vključiti tudi tematike, kot sta spoštovanje različnosti in multikulturnosti ter pomen migracij v okviru EU. Upoštevali so tudi varnostne vidike. Vsa ta vsebinska področja so nato predstavljali skozi različne delavnice na 14 osnovnih šolah, ki so sodelovale. Ob izteku programa se bodo najaktivnejši učenci odpravili na ekskurzijo v Trst, kjer bodo spoznali življenje tamkajšnje slovenske manjšine.

Oba nosilca sta poudarila, da sta se pri projektih EU v šoli veliko naučila tudi za pedagoški proces na fakulteti, prispevalo pa je tudi k njunemu raziskovalnemu delu. Kot največji izziv sta izpostavila prilagajanje strokovnega izrazja osnovnošolcem, pri čemer snov ne sme postati ideologija ali celo propaganda. Izr. prof. dr. Lajh je izpostavil, da je njegov namen otroke podučiti o EU in jim s tem omogočati, da bodo lahko kritični do Unije. Dodal je, da mu največ pomeni pozitiven odziv šol.

Izr. prof. dr. Lajh je sicer med letoma 2012 in 2015 vodil tudi JM Chair oz. Katedro JM, ki je namenjena izboljševanju izobraževalnega procesa, ki vključuje evropske tematike. Trenutno pa vodi center odličnosti, ki je prav tako ena od JM aktivnosti in je namenjena povezovanju akademske skupnosti s političnimi odločevalci in drugimi deležniki, predvsem nevladnim sektorjem, v procesih odločanja pri evropskih politikah. V naslednjih treh letih bodo pripravili več dogodkov, med drugim bodo obeležili 15-letnico članstva Slovenije v EU in tudi 100-letnico Univerze v Ljubljani.

Izr. prof. dr. Bojinović Fenko pa trenutno v okviru predmeta na fakulteti izvaja triletni JM modul o evropski okoljski politiki. Gre za izbirni predmet Mednarodno varstvo okolja, ki je odprt za študente različnih študijskih programov FDV ter tudi za študente na izmenjavi. Modul področje okolja osvetli z vidika, kako okoljska politika EU deluje na območju EU in tudi kako Unija cilje te politike skuša prenesti na mednarodno raven. Namen je usvojiti pristojnosti institucij EU pri delovanju na področju okolja in predstaviti interese različnih deležnikov na področju okolja, kot so vlade, podjetja, nevladne organizacije, regionalne oblasti. To skušajo predstaviti v okviru vladavine na več ravneh. Predmet ne poteka v obliki klasičnih predavanj in vaj, ampak gre bolj za avtentično in problemsko učenje. Uporabljajo veliko študij primerov, veliko pa je tudi gostujočih predavateljev, domačih in iz tujine. Lani je predmet obiskovalo 15 študentov, letos pa jih je zaenkrat vpisanih 24, pričakuje pa se vpis študentov, ki pridejo na izmenjavo v poletnem semestru.

Pripravil: Blaž Mohorčič

Fotografije: Center za mednarodne odnose


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 05. marec 2018 | v kategoriji: Dosežki, Dogodek