[Družboslovna misel ob trenutni situaciji] #ostanidoma


Trenutno krizno stanje, ki ni le zdravstveno, ampak je predvsem gospodarsko, politično in družbeno, nam ponuja več pomembnih uvidov v organizacijo družbenega življenja. Kako bomo te uvide uporabili, kako splošno razširjeni bodo postali in predvsem, če in kako se bomo okoli njih organizirali, bo odločalo o delovanju družb v prihodnosti. Naštevam jih nekaj in po naključnem vrstnem redu.

  1. Nujnost samoizolacije je bolj kot kadarkoli ponazorila pomen varnih, kakovostnih in dostopnih stanovanj. Mnogi bodo zaradi vsesplošne karantene izgubili dohodek, s tem pa tudi zmožnost plačevanja najemnin ali stanovanjskih posojil. Zdravstvena kriza se bo tako hitro spremenila v stanovanjsko, ki bo močno prizadela predvsem tiste, ki že v »običajnih« časih niso imeli dostopa do primernega in varnega doma. Jasno je, da brez družbene regulacije stanovanjskega področja, ki bo močno posegla v svetost zasebne lastnine in samoumevnost tržnih mehanizmov, ne moremo zagotoviti pravice do stanovanja vsem.
  2. V času krize se je močno okrepilo tudi zavedanje o pomenu kakovostnih javnih storitev. Tukaj ne merim le na javno, kakovostno in splošno dostopno zdravstvo, ampak tudi na druge sisteme države blaginje. Zaprtje vzgojno-izobraževanih ustanov je ponazorilo pomen kakovostnega javnega šolstva in zahtevnost učiteljskega poklica. Kriza je pokazala tudi, da vojska, policija in civilna zaščita niso le organizacije branjenja ustaljenega reda in varovanja pred tujim, ampak predvsem institucije pomoči in solidarnosti (deljenje hrane, postavljanje bolnišnic, urejanje transporta…). Po koncu krize tako ne moremo pristati na govor o privatizaciji, ampak le na krepitev teh javnih institucij.
  3. Razlike v tipi dela in zaposlitev so pokazale pomen varnega, stabilnega in dovolj visokega vira dohodka, ki omogoča preživetje ne glede na okoliščine. Tega danes mnogi zaradi prekernih oblik zaposlitve nimajo in ravno ti so zaradi začasne ustavitve dela najbolj na udaru. Današnje stanje tako ne ponazarja le pomen pravic iz zaposlitve, ampak tudi brezpogojnega univerzalnega temeljnega dohodka in drugih oblik zagotavljanja preživetja.
  4. Če kriza po eni strani ponazarja šibkost delavstva (popolnoma odvisni od politike podjetij, razbiti zaradi prekarizacije in sp-izacije…), pa nam hkrati ponuja uvid v moč kolektivne stavke (naj bo to potrošniška ali produkcijska). Če smo vsi doma se ustavi tako delo kot poraba in noben lastnik podjetja ne more sam zagnati proizvodnje. To si moramo zapomniti za boja, ki nas čakajo.
  5. Čeravno je pandemija globalna in se dotika vseh (tako milijonarjev kot prebivalcev slumov), pa nismo vsi v istem čolnu. Vrhnji sloj lahko romantizira samoizolacijo kot začasen umik od sveta v družinsko življenje ali zanemarjene hobije, v najslabšem primeru pa tvegajo začasen upad bajnega premoženja. Za večino pa pomeni okrepitev strahov s katerimi se soočajo tudi v običajnih okoliščina. V krizi se le okrepi strah pred izgubo dohodka, strehe nad glavo, razpadom javnega sistema zdravstva ali šolstva, negotovo prihodnostjo, krčenjem javnih prostorov in dostopnih storitev. Kriza tako še bolj očitno ponazarja, da je trenutna raven neenakosti nesprejemljiva.
  6. Ravno to neenako soočanje s krizo in neenak pomen samoizolacije (na eni strani romantika in dolgčas, na drugi strah, negotovost, tveganje in trepetanje pred prihodnostjo) pa kaže na ključen uvid za soočanje s krizo, ki prihaja. Pandemija je pokazala, da so ideje individualizma zgolj ideologija vrhnjega sloja. Le ti si lahko privoščijo utvaro samostojnega življenja, medtem ko se večina za preživetje zanaša na mnoge družbene sisteme in družene odnose. A ne gre le za preživetje, ampak tudi za življenje. Tesnoba ob preživljanju časa zgolj s sabo ali družino je dokončno pokopala idejo Margaret Thatcher, da: »Družba ne obstaja, obstajajo le posamezniki in njihove družine.« A samoizolacija je pokazala, da je pogoj obstoja posameznika in njihovih družin celotno javno življenje, družbene institucije in družbeni odnosi, ki jih obkrožajo. Brez tega razpadejo tako družine kot tudi posamezniki.
Klemen Ploštajner
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 22. marec 2020 | v kategoriji: FDV