[Družboslovna misel ob trenutni situaciji] #ostanidoma

Google, Apple in številni proizvajalci mobilnih aplikacij zbirajo in obdelujejo podatke o nas. Marsikdo ob tem zamahne z roko in meni, da to ni ne škodljivo ne problematično, saj sam nima česa skrivati. Sedaj pa si zamislite, da ste na razgovoru za službo v podjetju, ki se zaveda pomena svojih poslovnih skrivnosti ali pa operira z občutljivimi podatki. Ali vas bodo vzeli v službo, če vam ni mar za lastno zasebnost, če ne samo da ne cenite, temveč tudi ne razumete pomena svoje zasebnosti? Danes težko stoodstotno varujemo svojo zasebnost, a malo več pozornosti in skrbi pa bi temu le morali posvečati!

Prihodki podjetja Facebook Inc., ki ima, med drugim, v lasti družabni omrežji Facebook in Instagram ter aplikacijo za sporočanje WhatsApp, so v letu 2019 znašali 70,7 milijarde dolarjev, čisti dobiček pa skoraj 18,49 milijarde dolarjev (vir: macrotrends.net). Večji del denarja sicer prihaja od prodaje oglasnega prostora, dejansko pa so osnova podatki (objave, slike, videoposnetki, všečki, kliki, način spremljanja objav itd.), ki jih prostovoljno zaupajo uporabniki Facebooka, Instagrama in WhatsApp. Te podatke obdelujejo in prodajajo oglaševalcem, različnim podjetjem, državnim ustanovam – vsakomur, ki je pripravljen za to plačati. Facebook Inc., Alphabet Inc. (Google), Apple Inc. in številna druga informacijsko-komunikacijska podjetja (tudi npr. operaterji mobilne telefonije) vedo o nas več, kot vemo mi sami.

Oglasi in »priporočene objave«, ki jih posamezniku prikazuje Facebook, so izbrani na osnovi poglobljenih analiz njegovih objav in vedenja na Facebooku in tudi na spletu. Algoritmi dokaj dobro določijo, kaj je tisto, kar smo v nekem trenutku zelo verjetno pripravljeni kupiti, ali pa kakšnim informacijam smo bolj pripravljeni verjeti. Podobno delujejo tudi Google, ki ima še bolj podroben vpogled v posameznikove navade, saj neposredno spremlja gibanje vseh, ki imajo mobilne telefone z Android OS.

Nerazumljivo velik del posameznikov je pripravljen internetnim gigantom za nekaj drobtinic prodati tisto, kar je poleg samega življenja, ali pa bi vsaj moralo biti, najbolj dragoceno: lastna zasebnost in zasebnost drugih. Kdor pozna posameznikovo zasebnost, je vladar njegovega življenja. S pravimi potezami zelo enostavno vpliva na njegove odločitve, to pa ima širše družbene posledice. Tega se dobro zavedajo podjetja, predvsem mednarodni tehnološki giganti, in pa vedno več vladajočih, ki so v tem prepoznali možnost, kako nadzorovati in manipulirati s posamezniki in celotno družbo, z namenom krepitve in zadržanja oblasti, uresničevanja lastnih interesov ali interesov skupin, ki jih zastopajo. Krizne razmere, kot je npr. epidemija COVID-19, so idealne za še več brskanja po naši zasebnosti, ker je to mogoče vedno zagovarjati z ukrepi za skupno dobro in za reševanje krize, pa če to drži ali ne.

V praksi je posamezniku zelo težko ščititi zasebnost, če želi uporabljati izdelke in storitve informacijske tehnologije, kot so npr. družabna omrežja in pametni mobilni telefoni. Vendar obstajajo tehnične možnosti in alternative, ki omejijo ali vsaj otežijo brskanje po naši zasebnosti, le poiskati jih je treba. Bistveno pa je, da se sami začnemo zavedati pomena zasebnosti, da zasebnosti ne razkrivamo kar vsakomur (ki nam obljubi nekaj bombončkov) in da ne dovolimo prostega brskanja po njej, pa naj gre za podjetja ali pa državo.

Marko Puschner