Družboslovna misel: spletni seminar FDV - LASTNIŠTVO ZAPOSLENIH V PODJETJIH IN TRENUTNA KRIZA


Vesela sem, da je FDV UL svoj prvi spletni seminar posvetila pomembni temi in na način, ki omogoča dejansko iskanje rešitev v aktualnih razmerah.

1. V razmislekih o družbeni krizi, ki jo je bolj razkril kot povzročil koronavirus, so se do sedaj obravnavali le zdravstveni in ekonomski vidiki. Sociologija in širše družboslovje sta bila ob tem prezrta, zato sem vesela, da smo s seminarjem to presegli in razpravljamo ne le o ekonomskih in zdravstvenih, temveč družbenih posledicah nasploh. Tako da je sociologija ključna tudi v ekonomskih premislekih.

2. Razprava je interdisciplinarna, in to je edina pot iskanja rešitev sodobnega sveta: sodelujeta dve sosednji fakulteti: FDV in EF, ter predstavniki prakse, dejansko podjetje z izkušnjo delavskega lastništva.

3. Seminar povezuje naš doktorski študent, kar utemeljuje pomen doktorskega izobraževanja s prenosom raziskovanja na realni družbeni problem.

Prof. dr. Monika Kalin Golob,
dekanja FDV

***

Vsaka krize razkrije probleme sistema. V tem smislu so krize platforma za nove ideje, civilna gibanja, lokalno organizacijo in politične premike. In v zgodovini so večkrat tudi bile. Tej Gonza, doktorski kandidat Fakultete za družbene vede in predsednik ter soustanovitelj Inštituta za ekonomsko demokracijo (IED), ki meni, da “kriza pomeni tudi priložnost za premik v bolj odgovorno delovanje,” je predstavil stanje in obseg lastništva zaposlenih v Sloveniji in v svetu in z vprašanji moderiral včerašnji spletni seminar:

Kaj je lastništvo zaposlenih?

Prof. dr. Aleksandra K. Mrčela, FDV UL, soustanoviteljica IED: “Lastništvo zaposlenih je oblika ekonomske demokratizacije – ko več moči – odločevalske in/ali finančne preide v roke zaposlenih v podjetju – torej v podjetje ne investirajo finančnega kapitala, ampak svoje delo – drugo vrsto kapitala (človeški, kuturni kapital). Če imajo podjetja v lasti zaposlenih dober menedžment, poslovni načrt, usposobljene in zavzete delavce, lahko učinkovito poslujejo, kot vsa druga podjetja, koristi od tega pa  imajo tisti, ki so za poslovanje odgovorni in za uspeh zaslužni, to pa so delavci. Gre za politično, družbeno in ideološko vprašanje. Zakaj ni več lastništva zaposlenih? Zgleda, da se ga bojimo. V  času tranzicije v postkomunističnem prostoru, ki je bil lačen kapitalizma, ni bil pravi trenutek za spodbujanje te lastniške oblike. Takrat je bil na višku delavski moči nasproten globalni trend. Bil je čas, ko so se zanikale alternative dominantni obliki kapitalizma. Ali so danes boljši časi za lastništvo zaposlenih? Ker je tudi sedaj svetovni ekonomski sistem utemeljen na pospešeni koncentraciji kapitala zelo močen in še  nima jasno definirane, dejavne in močne opozicije, nisem pretirano optimistična. Mislim pa, da je v času krize, ko premišljujemo o družbeni in ekonomski prihodnosti, modro razvijati in podpreti zakonodajne rešitve, ki kolikor se da, omogočajo demokratizacijo ekonomskega sistema ob upoštevanju omejenih možnosti radikalnih ekonomskih demokratskih sprememb.”

Lastništvo zaposlenih je funkcionalna institucija, ki kaže uspeh v različnih delih sveta; Italija, Španija, skandinavske države, Velika Britanija, ZDA in druga najbolj razvita gospodarstva na svetu poznajo podjetja, ki so v delni ali celotni lasti zaposlenih.

Lastništvo zaposlenih zajema širši, demokratični interes, ker poravnava interes ekonomskih odločevalcev (lastnikov in uprave podjetja) z interesom lokalnega okolja, prebivalcev in zaposlenih. Ključno pri vsakem modelu lastništva zaposlenih je, da je lastništvo vezano na določeno vlogo in se ne obravnava kot popolna zasebna lastnina, s katero je mogoče prosto razpolagati in jo prodajati; lastništvo mora biti vezano na zaposlitev v podjetju, s čimer se zagotovi ohranitev notranjega lastništva med prehajanjem generacij delavcev.

Mag. Matjaž Čemažar, predsednik upravnega odbora Domel, d.d., največjega slovenskega podjetja v lasti zaposlenih: “Domel je bil v preteklosti običajna delniška družba. Kar je bilo vizionarskega, je bil statut, ki je vnesel pomembno varovalko razpršenega lastništva, ki preprečuje centraliziranje. Od leta 2009 je lastniška struktura drugačna: slaba polovica zaposlenih ima dobro polovico kapitala. A soočamo se s problemom, da se z upokojevanjem odnašajo tudi lastniški deleži. Upokojeni vedno bolj na svoje delnice gledajo kot na finančno naložbo, dodatek k pokojnini. Ali je možno to vnesti v statut?“

Prof. dr. Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti UL in član strokovnega odbora IED ter član vladne krizne skupine na področju gospodarstva:  “Čudi me, da imamo v Sloveniji tako malo pluralizma v lastništvu. Pretežno se držimo družb z omejeno odgovornostjo. A vsaka organizacija potrebuje pravno podlago. Če zakonodaje za d.d.-je ne bi bilo, jih ne bi imeli. Solastništvo zaposlenih je danes sicer možno, z zakonodajno podlago pa bi bil možen hitrejši razvoj.“

Mag. Matjaž Čemažar iz Domela je poudaril pomembnost lokalne odgovornosti, ki jo držijo podjetja v lasti zaposlenih. Domel je ključnega pomena za regijo, zagotavlja glavnino zaposlitev, hkrati ima na veliko v statutu zapisano, da je ohranitev delovnih mest prioriteta.

Mag. Čamžar: “Čeprav smo v Domelu  globalno prisotni, moramo delovati lokalno. Družbena odgovornost je v našem kontekstu razumljena drugače. Na cesti srečuješ ljudi, ki jim podaljšaš ali ne podaljšaš pogodbe. Odnos do lastništva je drugačen in se razvija. Lastništvo ne predstavlja finančnega lastništva. V podjetju v lasti zaposlenih lastniki ne razmišljajo kot lastniki, ampak kot zaposleni.

Prof. dr. Marko Jaklič je kot član krizne vladne skupine povedal, da so na IED pripravili predlog, kako bi se lahko del vladne pomoči usmeril v lastništvo zaposlenih. Podjetja, ki prejmejo državo pomoč, bi morala izdati nove delnice v enaki vrednosti in jih prenesti na posebno urejene sklade, v katerih bi bili zaposleni tega podjetja, ki bi postali solastniki. Poudaril odgovornost skandinavskega modela, kjer je lastništvo pogosto urejeno v okviru dobrodelnih fundacij, ki skrbijo za zagotavljanje širokega, demokratičnega interesa.


Prof. dr. Jaklič: “Krize se bomo zopet lotili na gasilski način. Slovenci smo slabi pri strategijah, verjetno bomo spet reševali posamezne požare. Še v Angliji poslušam o možnosti sprmenjene, bolj odgovorno organiziranih podjetij. Pri nas pa smo izjemno togi. i
zzivi razvoja so v tem trenutku veliko bolj sociološki kot ekonomski. Poudaril bi uvodne besede dekanje o potrebi po interdisciplinarnem pristopu. V Sloveniji do sedaj nekako nismo bili uspešni v tem.”


Povzetek seminarja Slovenske tiskovne agencije. 
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 06. maj 2020 | v kategoriji: FDV