Skoči do osrednje vsebine

COVID-19 - družboslovni vidiki: ekspertna mnenja sodelavcev FDV v medijih


13. marca je strah pred nenadzorovanim širjenjem okužbe z novim korona virusom Slovenijo obrnil na glavo. Eden za drugim so odloki uveljavljali nova pravila, od zaprtja fakultet in izobraževalnih ustanov, knjižnic, pa tudi študentskih domov, do zbiranja na javnih mestih in nakupovanja. Na odlok o popolni izselitvi študentov in študentk iz študentskih domov se je po poročanju STA, Dnevnika, in številnih drugih medijev odzvala doc. dr. Barbara Rajgelj s trditvijo, da je ta neustaven. Študenti in študentke so nato v domovih lahko ostali, če so si te izbrali za lokacijo, kjer bodo preživeli čas karantene in se v tem času niso smeli vračati domov.

Prof. dr. Dejan Verčič je za Večer  komentiral komuniciranje kriznega štaba prek družbenih omrežij po spodrsljaju in političnem obračunavanju z drugače mislečimi na uradnih Twitter profilih. Prof. dr. Tomaž Deželan pa je bil gost oddaje Studio ob 17.00 o zaupanju v institucije in medije v času koronavirusa na radiu Prvi. Kasneje, 4. maja, sta prof. dr. Dejan Verčič in doc. dr. Mirt Komel nastopila v oddaji Studio City, kjer sta komentirala tipe komunikacije in odnosov med oblastjo in ljudmi v času pandemije ter te primerjala z odnosi v drugih državah.

Izr. prof. dr. Marko Milosavljević je 24. marca nastopil v oddaji Dobro jutro na prvem programu televizije Slovenija. Govoril je o številnih primerih lažnih, nepreverjenih novic na spletu in družbenih omrežjih. V času koronavirusa je že tako popularno širjenje teorij zarot in fotografskih ter video manipulacij postalo še popularnejše. Poudaril je pomen zavedanja posameznika, ki s tem, ko ne širi lažnih novic in manipulacij na spletu, deluje odgovorno. Na Safe.si so objavili sporočilo za javnost, ki nagovarja bralce, naj ne zaupajo vsemu in vsakomur na internetu. Doc. dr. Jernej Amon Prodnik pa je za Večer pisal o medijskih nasprotjih v času koronavirusa.

Ni se ustavilo pri lažnih novicah, Mladina je za komentar pobude notranjega ministra Aleša Hojsa po aktivaciji 37.a člena Zakona o obrambi prosila doc. dr. Jeleno Juvan, po besedah katere zakon o večjih vojaških pooblastilih ni jasen. Saj da je alineja, da lahko vojaki »sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic« preveč odprta za interpretacijo. Za STA je konec aprila povedala, da finančna injekcija vojski ni odpravila posledic varčevanja in, da bi vojska morala poskrbeti za starejše vojake in družine, ki živijo z vojaškim poklicem.  

Prof. dr. Ljubica Jelušič je za Večer situacijo premagovanja koronavirusa in vračanje v družbo orisala kot vojakovo vračanje domov z misije. 

Doc. dr. Marko Lovec je za Finance prispeval razmislek o podcenjevanju globaliziranosti sveta. Ne glede na politično ureditev, se je zaprl javni prostor, migracije so se skoraj prenehale, karantena pa da lahko zdravstveni sistem zaščiti pred kolapsom. A omejitveni ukrepi na drugi strani povečujejo gospodarsko škodo. Migracije so po njegovem mnenju »največji neuspeh liberalizma 21. stoletja. Prihodnje generacije se nas bodo sramovale«, je opozoril. »Zanimivo se mi zdi, da lahko zaradi epidemije ustavimo javno življenje, vladamo z dekreti, ko pa gre za razcapance, ki se - v primeru Sircev, Iračanov, Afganistancev premikajo od enega taborišča do drugega že več let, Sirci, denimo, od leta 2011, pa ni nič mogoče,« je še razmišljal za Delo.

Na drugi strani je prof. dr. Mirjana Ule v Delu ponudila razmislek o tem, kaj je zares pomembno v življenju vsakega posameznika. Da lahko živimo brez nenehnega nakupovanja stvari, ki jih ne potrebujemo, ter da gospodarska rast ni tisto, kar zares prinaša srečo človeku. Poudarila je tudi, da moramo ločiti fizično distanco (telesne stike in dotike) od socialne distance, torej misliti na druge, čutiti z drugimi, skrbeti za druge, biti povezani v človeško skupnost. Da fizična distanca ne pomeni nujno socialne, da bi se morali ljudje, kot aktivni državljani, povezovati v skupnostih, soseskah, bivanjskih okoljih in si med seboj pomagati. Pozvala pa je tudi družboslovno stroko, da se aktivneje spoprime z družbenimi posledicami epidemije in vzdrževanja fizične distance.

Doc. dr. Mirt Komel je v intervjuju za RTV nekoliko ironično orisal situacijo vzdrževanja distance s tem, da moramo stopiti toliko skupaj, da se držimo distance, da bomo lahko čez nekaj časa ponovno stopili v fizični stik. Dodal še, da je "najslabša usluga, ki si jo lahko naredimo – sebi in drugim – panika, ki lahko povzroči veliko več škode kot sam koronavirus".

Prof. dr. Alenka Švab in prof. dr. Tanja Rener z doc. dr. Nino Mešl so v pogovoru za ARS - 3. program Radia Slovenija govorile o tem, kako bodo nove okoliščine združevanja dela od doma, poučevanja otrok in skrbi za gospodinjstvo vplivale na nuklearno družino v individualizirani potrošniški družbi, katerim družbenim skupinam se je življenje v teh okoliščinah najbolj spremenilo in kakšne posledice ima to lahko na kapitalistični sistem ter ali bo ta kriza odprla možnosti za alternativen družbeni razvoj.

Podobne teme se je konec aprila lotil RTVProf. dr. Dejan Verčič je dejal, da nas tovrstne krize vedno malo stresejo, da se zavemo, da nekatere stvari počnemo zelo površno. Tudi, kar se tiče ohranjanja stikov, obiskovanja in druženja. To smo opazili tudi v tej krizi, saj nadomestki, kot so družbeni mediji, ne morejo nadomestiti osebne izkušnje druženja. Zaradi preteklih izkušenj pa slovenska javnost ne zaupa v institucije, in se v svoji izoliranosti počuti osamljeno in prepuščeno sama sebi.

Dnevnik je v začetku aprila poročal o tem, da je večina študentov zapustila Ljubljano in povzel načine dela, dostopnost gradiv in informacij povezanih s študijem. Posledica zaprtja knjižnic in knjigarn je bila večja raba spletnih gradiv, kar smo posebej zabeležili na fakulteti za družbene vede. Uporaba spletnih učilnic, študijskega portala Zebra in ostalih gradiv, se je namreč v času koronavirusa povečala za kar 150 %, o čemer je poročala tudi STA in Delo obširnejše poročilo pa je na voljo tudi na spletni strani FDV.

Izr. prof. dr. Anže Burger je v času zastoja gospodarstva, ponudil nekaj razmislekov o tem, kako to zopet postaviti na noge po koncu pandemije. V Pravni praksi je izpostavil potrebo po (izhodni) državni strategiji za pomoč gospodarstvu, v Delu pa se je dotaknil posledic pandemije korona virusa za slovenska izvozna podjetja,  ki se bodo kazale predvsem v manjšem izvozu in izvoznem povpraševanju.

Komentar izr. prof. ddr. Aljoše Pužarja v Delu se je nanašal predvsem na kritiko posloševanja in razločevanja na Vzhod in Zahod. Po njegovem mnenju, bi se morali bolj osredotočati na politične in vodenjske distinkcije ter množično poslušnost, ki privedejo do različnih načinov odzivanja v tovrstnih, kriznih situacijah. Pravi, da enotnega odziva ni (bilo), da so se torej države različno odzivale in sprejemale različne ukrepe v dani situaciji. »Čeprav lahko razmišljamo o zgodovinski in kulturni pogojenosti ter 'mentaliteti' kraja, prepleteni z globalnimi in drugimi tokovi, je veliko pomembneje razmišljati o sistemih upravljanja ter občutljivem ravnovesju človekovih svoboščin in varnosti, individualni in kolektivni. Varnost je pomembna, vendar tudi svoboščine so in bodo zelo pomembne, ko bo ta korak končan,« je še poudaril.

V pogovoru za podkast Evropska četrt so se s prof. dr. Zlatkom Šabičem osredotočili predvsem na vprašanja odnosov v Evropski uniji, solidarnosti in razklanosti med članicami ter na simpatiziranje slovenske vlade z Višegrajsko skupino. Prof. dr. Iztok Prezelj pa je za rusko tiskovno agencijo Sputnik news komentiral, da je "kriza COVID-19 med drugim priložnost za otoplitev odnosov med Zahodom in Rusijo".

O tem, kako pomembni so (neodvisni) mediji v času krize, se je izkazalo tudi tokrat. Izr. prof. dr. Marko Milosavljević je za RTV in številne druge medije komentiral depešo, v kateri so zapisali, da večina slovenskih medijev izhaja iz komunističnega režima, na kar so se odzvali tudi v Društvu novinarjev Slovenije.

Za Večer je kasneje povedal, da so se mediji znašli v nezavidljivi situaciji. Ti so kadrovsko šibki, v minulih letih je namreč prišlo do množičnih odpuščanj, oglaševanje pa se v večji meri seli na družbena omrežja in splet, kjer je to cenejše in poteka na različne načine. Zato mediji ne premorejo več finančnih rezerv, kar je ne le posledica manjše prodaje tiskanih medijev, temveč tudi zmanjšane količine oglaševanja med epidemijo, kljub večji rabi spletnih medijev, predvsem zaradi zaprtja trgovin in obratov. 

V Odmevih so poročali o hitro rastočih številkah okuženih v ZDA, ki pa je napovedala konec financiranja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Prof. dr. Zlatko Šabič je Trumpovo potezo komentiral kot stvar osebnega počutja v določenem trenutku. Vseeno pa mora o vseh stvareh odločati kongres.

Za Tednikov izbor je o kulturi v času koronavirusa spregovoril doc. dr. Mirt Komel. V prispevku je izpostavljena paralela s kugo, ki je obliki motivov smrti in umiranja močno odzvanjala v kulturnih upodobitvah. Literatura o  kugi nakazuje, da je to nekaj, kar človeka doleti mimo njegove volje, a ponudi tudi razmislek o tem, da je koronavirus tudi posledica človeške neposlušnosti do institucij, ki so pozivale k varovanju okolja.

V Mojih financah smo lahko prebrali prispevek izr. prof. dr. Roka Zupančiča o varnosti, tujcih in potovanjih. Koronavirus je namreč pokazal, da je za varnost države pomembna že vsaka, na prvi pogled banalna zadeva, kot je na primer nošenje zaščitnih mask in rokavic. Med pomembnejše aspekte varnosti v tovrstnih situacijah spadajo tudi vzdržljivost zdravstvenega sistema, ekonomska in socialna varnost, ter človekove pravice. Virus pa je lahko v 'napačnih rokah' izrabljen kot instrument za povečevanje ksenofobije napram beguncev in migrantov v imenu boja proti pandemiji.

Slovenijo je obkrožila vest o incidentu v trgovini Spar, kjer varnostnik nakupovalke ni spustil v trgovino, kjer je sklepal, da spada v kategorijo upokojencev. Incident je komentirala izr. prof. dr. Mojca Pajnik, o njem pa so pisali pri Dnevniku in na Mirovnem inštitutu. Kot je komentirala je šlo v situaciji za primer »rasnega profiliranja, kjer diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti zamenja druga osebna okoliščina, starost – v konkretnem primeru tudi spol -, na podlagi katere je postalo dovoljeno omejevati dostop do živil«.

STA je 15. aprila poročala o načrtih za širše testiranje, kar bi pokazalo jasnejšo sliko o številu okuženih pri nas. V raziskavi, ki poteka pod okriljem Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, pa sodeluje tudi FDV. O načrtih za raziskavo so poročali tudi na 24ur. 19. aprila so na STA in RTV poročali o poslanih 3000 vabilih na prostovoljno testiranje. Vzorec, naključno izbran iz centralnega registra prebivalcev, je v sodelovanju s Statističnim uradom Republike Slovenije pripravljala Fakulteta za družbene vede. Testiranje se je z odvzemi brisov in vzorcev krvi na terenu pričelo v ponedeljek, 20. aprila, o čemer so poročali na STA, 24ur, Siol.net, Svet na Kanala A. V prvem dnevu je sodelovanje v raziskavi potrdilo že več kot 580 povabljenih.

V Odmevih so nato poročali o novem poveljniku Slovenske vojske. Brigadir Robert Glavaš je naloge prevzel po tem, ko je bila s tega mesta odstavljena Alenka Ermenc. V prispevku, ki se navezuje tudi na ohromljene vrste slovenske vojske in postopno vpeljevanje naborništva, pa je doc. dr. Jelena Juvan komentirala, da vojska niti ni pripravljena na večje število novih nabornikov.

Večer je pisal o potrošništvu v času pandemije, a po besedah prof. dr. Mirjane Ule zaenkrat še ni znano, kako se v resnici vedemo kot potrošniki – ali so se naše navade zgolj 'zamrznile' in čakamo na konec krize in vrnitev v stare tirnice, ali pa smo dejansko ugotovili, da ne potrebujemo vsega, kar je na voljo. Pove še, da je to odvisno predvsem od prevladujočega načina življenja in osebnih vrednot. O potrošništvu in navadah so pisali tudi pri Delu. Etnolog in kulturni antropolog Rajko Muršič je opozoril na pomanjkanje fizičnega stika med ljudmi v času koronavirusa, ki jih prek spletnih in drugih orodij ne moremo nadomestiti.  Izr. prof. dr. Urša Golob Podnar pa meni, da se lahko na dolgi rok »ohranita dva ključna trenda: prvi in optimistični je bolj trajnostna in ozaveščena potrošnja, drugi digitalizacija nakupovanja ter povpraševanje po digitalni izkušnji.« Ljudje se bodo na krizo večinoma odzvali z varčevanjem, kar bi lahko vodilo v trajnejše in odgovornejše nakupovalne navade.

Veliko pozornosti je bilo ta čas usmerjene tudi v čiščenje narave, ki se je zaradi zastoja gospodarstva in s tem številne industrije pričela (samo)obnavljati. Dr. Danijel Crnčec je v oddaji Intelekta poudaril, da prednostno in osrednjo vlogo pri zagonu gospodarstva pripisujejo zelenemu prehodu in digitalni preobrazbi. Naložbe gredo tako v čiste in digitalne storitve, ki bodo skupaj s krožnim gospodarstvom ustvarjale tudi nova delovna mesta, kjer lahko vzporednico potegnemo z marchalovim načrtom, ki je z namenom okrevanja porušene Evrope nastal po 2. svetovni vojni.

Dr. Jure Požgan je za tiskano izdajo Svet kapitala spregovoril o krizah evropske skupnosti. Ena izmed teh je zagotovo tudi koronavirus, ki je potrdil ugotovitve prejšnjih kriz – države članice se ob spoprijemanju s kolektivnimi problemi zatečejo k iskanju rešitev nacionalne in partikularne narave. Tudi na škodo drugih, kar so pokazale afere z maskami in ostalo zaščitno opremo. Tovrstne razmere pa puščajo zelo malo prostora ohranjanju solidarnosti. Kot pravi, je zato prihodnost evropske skupnosti, bolj kot od ekonomskih, odvisna od političnih vzgibov in solidarnosti med članicami. V nasprotnem primeru se odpre prostor populističnim in nacionalističnim težnjam.

Na STA so pisali o zaznamovanem obeležju 70. obletnice schumanove deklaracije in kritikah, ki v času pandemije letijo na evropske institucije. Te naj bi ukrepale prepozno, manj pa je tudi solidarnosti med državami članicami.  Po mnenju doc. dr. Marka Lovca so kritike do neke mere upravičene, po drugi stani pa da gre za del politične igre, pri čemer se vlade s prenašanjem dela odgovornosti na druge, deloma znebijo bremena.

Izr. prof. dr. Igor Vobič je za tiskano izdajo Primorskega dnevnika po tvitu predsednika vlade, v katerem se je odzval na kritičen RTV prispevek o dvigu plačnih razredov poslancev, pojasnil, da so se politični pritiski na medije pričeli že v 90ih, posebno v Sloveniji pa naj bi vpliv nad mediji pomenil še poseben zagon vladajoči politiki. Pritiski pa se vršijo tako nad zasebnimi, kot javnimi mediji.

3. maja so na 24ur poročali o prvem dnevu brez nove okužbe po dveh mesecih ter o sproščanju nekaterih ukrepov in s tem povezanih odprtjih salonov, trgovin, lokalov in restavracij. Omenili so raziskavo o razširjenosti koronavirusa v Sloveniji, v sklopu katere so do takrat opravili že 500 testiranj.

O izsledkih nacionalne raziskave o razširjenosti okužb s koronavirusom pri nas, so pisale tudi Primorske novice. V raziskavi, v kateri sodeluje tudi FDV, so namreč ugotovili, da je prekuženega veliko manj prebivalstva, kot so sprva predvidevali. Delo navaja, da gre za prvo tovrstno raziskavo v svetu, opravljena pa je bila v rekordno hitrem času. Pojavil pa se je tudi strah pred opravljanjem testa, zato so mediji, med njimi Vestnik, ljudi obveščali, da je bris popolnoma neboleč. Delo nato piše, da je prekuženost nizka, kar pomeni, da bo val okužb najverjetneje trajal dlje, kot predvideno. Večer je poročal o pomenu odziva na testiranje in o tem, da odvzem vzorca ni boleč.

Zaradi zaprtja izobraževalnih ustanov, se je tudi študij preselil na splet. Varna točka Safe.si je kmalu po zaprtju šol objavila opozorila za mlade glede rabe družbenih omrežij, kar so povzeli tudi na STA. Pri Dnevniku so poročali o rezultatih ankete, ki jo je izvedla Študentska organizacija Slovenije. 55 % študentov je ocenilo, da je študij na daljavo manj učinkovit, 32 % jih meni, da je enako učinkovit, 12 % pa, da je bolj učinkovit. Na FDV je po besedah študentke to bolj odvisno od predmeta in izvajalca. Nekateri predmeti so postali bolj razgibani tudi zaradi drugačnih metod dela. V Delu pa so pisali tudi o zagovorih zaključnih del na daljavo.  

Prof. dr. Dejan Verčič je za Svet kapitala komentiral, da je čas krize tudi čas za razmislek o odgovornem in prilagodljivem oglaševanju. Zaradi navala informacij, je potrebno v takih situacijah prisotnost še povečati, a z odgovornostjo do zaposlenih, kupcev in družbe.

Prof. dr. Klement Podnar je za Svet Kapitala ravno tako poudaril pomen oglaševanja, pomanjkanje katerega, po njegovih besedah, v času krize privede do novih kriz. S tržnim komuniciranjem je, po njegovih besedah, potrebno tudi v koronakrizi ostati blizu porabnikov in naslavljati spremembe in skrbi trga.  

O potencialno bolj odgovornem ravnanju v prihodnosti poročata tudi STA in Svet kapitala, ki povzemata spletni pogovor o lastništvu zaposlenih v podjetjih v organizaciji Fakultete za družbene vede in Inštituta za ekonomsko demokracijo (IED). Prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela razlaga, da z lastništvom zaposlenih preidemo v ekonomsko demokratizacijo, saj lastniške pravice in nadzor dobijo tisti, ki so vložili neko drugo vrsto kapitala, na primer znanje. Bojazen pred tovrstnimi spremembami pa, da je ideološka. Povzetek spletnega seminarja pa lahko preberete tudi na spletni strani FDV. O lastništvu zaposlenih in o tem, da možnosti za  spremembe kapitalističnega sistema so, je prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela govorila tudi za Studio City.  

O medijih in svobodi medijev po zapisu predsednika vlade na spletni stani o napovedi nadzora nad mediji izr. prof. dr. Marko Milosavljević takole komentira za Dnevnik: »Če pa se že posveča temu, bi me veselilo, če bi bila vsebina bolj državniško, pozitivno  naravnana, denimo, na kakšen način pomagati medijem med prihajajočo ekonomsko in oglaševalsko krizo. Na tem področju pogrešamo jasne odgovore vlade in ministrstva za kulturo«. Za Odmeve pa je dodal, da mediji odkrivajo skrite plati politike in s tem koristijo državljanom. Če jih skuša nekdo predstaviti kot škodljive, je po njegovem mnenju to napadalna obrambna taktika.

Člani katedre za novinarstvo so ob nedavnem zapisu Janeza Janše z naslovom Vojna z mediji, podpisali izjavo ob aktualnih političnih izjavah o medijih in novinarstvu. Podpisani akad. red. prof. dr. Slavko Splichal, red. prof. dr. Melita Poler Kovačič, red. prof. dr. Monika Kalin Golob, izr. prof. dr. Marko Milosavljević, izr. prof. dr. Igor Vobič, doc. dr. Jernej Amon Prodnik, doc. dr. Tina Lengar Verovnik in doc. dr. Nataša Logar opozarjajo predvsem na enoumje, kot posledico poseganja v avtonomijo medijev. O izjavi so poleg STA pisali vsi večji mediji v Sloveniji.

 

Povzetek zajema medijsko poročanje v obdobju od 15. marca do 15. maja 2020.

 

Pripravili: Erina Borovič in Ajda Zvonar

 

 

 


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 18. maj 2020 | v kategoriji: FDV