Četrt stoletja študija kulturologije na Fakulteti za družbene vede


Oddelek za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede s povezovanjem različnih humanističnih in družboslovnih pristopov že 25 let raziskuje področje kulture v najširšem pomenu besede in razvija ter nadgrajuje kulturološke študijske programe.   

Oddelek za kulturologijo, ki je izrasel iz tretjega najstarejšega raziskovalnega centra na Fakulteti za družbene vede, tj. Centra za proučevanje kulture in religije, kot se imenuje danes, je leta 1994 našel svoj pedagoški in raziskovalni okvir kot prvi Oddelek za kulturologijo na tleh nekdanje Jugoslavije. Interdisciplinaren oddelek združuje humanistiko in družboslovje, raziskuje pa vse od religiologije in multikulturalizma do alternativnih kultur ...

Sodelavci oddelka so praznovanje obletnice v sredo, 16. oktobra 2019, zaokrožili z razstavo 25 let Kulturologije, ki bo v Akademski čitalnici Aleša Debeljaka in v Galeriji FDV na ogled do sredine novembra. Organizirali so urbani kulturološki sprehod med nekaterimi od najbolj vidnih stičišč raznovrstnih kulturnih svetov Ljubljane in razpravo, ki je v obliki dveh okroglih miz potekala v Moderni galeriji.   

 

Na okrogli mizi z naslovom Retradicionalizacija vrednot ali reinvencija tradicije so z diskusijskimi prispevki sodelovali sociologinja prof. dr. Milica Antič Gaber, socialna antropologinja izr. prof. dr. Karmen Šterk ter kulturologa prof. dr. Mitja Velikonja in prof. dr. Peter Stanković. Govora je bilo o vzrokih, pojavnih oblikah in učinkih procesov kulturne retradicionalizacije, o širšem kontekstu teh procesov, ki imajo opraviti s politično in ekonomsko restrukturacijo v postsocializmu, ter o (zlo)rabi tradicij za nasprotovanje emancipatornim politikam in poglabljanje družbenih neenakosti. Osrednji govorci so opozorili na vsakokratno nujnost kontekstualizacije družbenega pojava, ki ga poimenujemo s tem terminom, saj le taka umestitev v siceršnje družbene in kulturne razsežnosti omogoča odkriti dejanski vzrok, namen in doseg konkretnega sklicevanja na "tradicijo" v konkretnem času in prostoru. Taka konkretizacija vodi tudi v ugotovitev, da retradicionalizacija na sebi ni nič bodisi nujno slabega ali nujno dobrega; imaginarij "tradicije" postane konstruktiven ali pač destruktiven za obstoječo družbo šele zatem, ko ga vprežemo v to ali ono ideološko artikulacijo. Sodelujoči zaznavajo in opozarjajo na v slovenskem prostoru trajno prisoten in naraščajoč potencial politične in/ali populistične zlorabe ideje tradicije, ki, podprt z vrednotami neoliberalne ekonomije in nereflektirano kritiko socialistične polpreteklosti, polarizira javno sfero ter ogroža že pridobljene pravice ranljivih in nemih skupin.      

Mednarodna okrogla miza Nove zgodovine – stare prihodnosti: Kulturne študije in postkomunistična Evropa je obravnavala vprašanje presenetljive prepoznavnosti, obenem pa tudi raznorodnosti znanstvenih disciplin, ki proučujejo kulturo, tj. kulturnih študij, kulturologije in znanosti o kulturi, v regionalnem (jugovzhodno- in vzhodnoevropskem) in  širšem, globalnem kontekstu. Sodelujoči, kulturologi iz različnih držav, so orisali razvoj kulturologije v svojih akademskih okoljih in spregovorili o svojih lastnih izkušnjah s tem področjem doma in v tujini. Prof. dr. Loreta Georgievska-Jakovleva z Univerze Sv. Cirila in Metoda v Skopju (Severna Makedonija) in prof. dr. Boris Stepanov z Visoke ekonomske šole (Univerza) v Moskvi (Rusija) sta predstavila vzpostavitev in preoblikovanje kulturoloških projektov v Severni Makedoniji in Ruski federaciji v preteklih dveh desetletjih, pri čemer sta posebej izpostavila pomen kulturoloških študij za osmišljanje in preizpraševanje predpostavk in usmeritev nacionalnih projektov v sodobnem, povezanem svetu. V kontekstu razprave o vizijah nadaljnjega razvoja področja v regiji so sogovorniki posebej izpostavili pomen ne le političnih, ampak tudi metodoloških in etičnih izzivov, s katerimi se soočajo sodobni kulturološki projekti. Prof. dr. Matthias Wieser z Univerze v Celovcu (Avstrija) je tako opozoril na produktivno nelagodje, značilno za kulturološki odnos tako do vseobsegajočih teoretskih abstrakcij kot do priseganja na končen nabor metodoloških pristopov. Sogovorniki so se strinjali, da ta etična pozicija pomembno prispeva k vitalnosti področja. Obenem, na kar sta opozorila dr. Boris Ružić z Univerze na Reki (Hrvaška) in doc. dr. Natalija Majsova z Univerze v Ljubljani, orisana kritična držav otežuje institucionalizacijo discipline in vzpostavlja potrebo po stalnem premišljevanju vizij njenega nadaljnjega razvoja. Ne glede na to so sogovorniki izpostavili, da vitalnost kulturologije in kulturnih študij v regionalnem kontekstu predstavlja dragoceno priložnost za regionalno in mednarodno povezovanje ter projektno in tudi medinstitucionalno sodelovanje. Moderator okrogle mize prof. dr. Aljoša Pužar (Univerza v Ljubljani) je izrazil upanje, da je ta okrogla miza, organizirana v okviru praznovanja 25-letnice kulturologije na FDV, UL, začrtala zametke regionalne kulturološke mreže, ki bi prispevala k večji vidnosti in aktivnosti držav iz jugovzhodne in vzhodne Evrope v svetovnem kulturološkem društvu (Association for Cultural Studies – ACS).

 

 

Galerija


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 18. oktober 2019 | v kategoriji: